V uvodnem poročilu o letalski nesreči, ki se je zgodila 10. marca nad Veliko planino, preiskovalci razkrivajo, da je neugodno vreme odločilno prispevalo k strmoglavljenju.
Območje je bilo zavito v meglo in oblake, medtem ko so bile prisotne padavine, nevihte in turbulenca. Pogoji za zaledenitev so bili izjemni, kar je onemogočalo vizualno letenje. Letalo, ki je vzletelo iz Zagreba in letelo proti Švici, je pilotiral 64-letni švedski državljan, ki je bil tudi edini potnik in žrtev nesreče.
Vremenska analiza kaže, da je območje prekrivala hladna fronta, kar je povzročilo pokrite vrhove gora in krajevne padavine. Vidljivost pri tleh je bila pogosto manjša od 10 km. Temperatura ničte izoterme je bila na višini 1981 m, nad to višino pa so bili pogoji za zmerno zaledenitev. Jugozahodni veter je pihal s hitrostjo do 30 vozlov, kar je povzročilo dodatno turbulenco.
Pilot letala je ob 9.17 navezal stik z ljubljansko kontrolo letenja in ob 9.18 poslal zadnje sporočilo: »Ljubljana, N595RJ.« Po tem se na klice ni več odzival, letalo pa je izginilo z radarja. Preiskovalni organ je bil o dogodku obveščen ob 9.31, preiskava pa se je začela takoj.
Na mestu nesreče so preiskovalci zbrali ostanke letala in truplo pilota, ki so jih nato prenesli v Ljubljano za nadaljnje preiskave in obdukcijo. Zbrani so bili tudi radarski posnetki in zvočne komunikacije, ki bodo analizirane v nadaljnji preiskavi. Preiskovalci poudarjajo, da je to zgolj uvodno poročilo in da bo končno poročilo izdano kasneje. Njegov namen ne bo iskanje krivde, temveč razjasnitev okoliščin nesreče.
Letalska nesreča na Veliki planini je še en opomnik na nevarnosti letenja v neugodnih vremenskih razmerah. Preiskava bo nadaljevala s podrobno analizo vseh zbranih dokazov, da bi razjasnila okoliščine te tragične nesreče.
Spletno uredništvo
