Proračun ni bil pripravljen s ciljem blaginje vseh državljank in državljanov

“Proračun države oziroma njegova sprememba je ključni finančni dokument vlade, in hkrati najbolj jasen pokazatelj kako namerava aktualna vlada razporediti finančna sredstva države z, vsaj tako naj bi bilo, namenom učinkovitega delovanja države za zagotavljanje razvoja gospodarstva in blaginje vseh državljank in državljanov.

Čas priprave predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2025 je zaznamovalo več zunanjih in notranjih negativnih dejavnikov. Nestabilnost ekonomskih trgov, ki jo povzroča vojna v Ukrajini je še dodatno zamajala vojna na Bližnjem vzhodu. Poleg vpliva na ekonomsko stabilnost pa je vojna na Bližnjem vzhodu tudi velik varnostni problem. Nezakonite migracije in možnost širitve oboroženega spopada lahko še kako vplivajo tudi na življenje v Sloveniji.

Zaradi navedenih razlogov se v Sloveniji še naprej soočamo z draginjo na prehranskem in energetskem segmentu. Inflacija, ki je na letni ravni 6,9% je med višjimi v Evropi. Za primerjavo letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 4,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna) in v državah članicah EU 4,9-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna), kar jasno izkazuje neuspešnost vlade dr. Roberta Goloba pri spopadanju z inflacijo. Stroški življenjskih potrebščin, hrana, oblačila, energenti za kurjavo se dražijo, povrh vsega pa nas je v avgustu prizadela še največja naravna nesreča v kateri so poplave in plazovi prizadeli 183 od 212-ih slovenskih občin.

Vsi navedeni dejavniki terjajo od vlade skrben premislek pri zagotavljanju in porabi proračunskih sredstev.

Žal pa ravnanje vlade ne vliva zaupanja, da so bili proračunski dokumenti pripravljeni dobro premišljeno. Na to je opozoril tudi predsednik Fiskalnega sveta, dr. Kračun, ki je v predstavitvi mnenja fiskalnega sveta označil proračunske dokumente za naslednji dve leti za neverodostojne. Med drugim pa je fiskalni svet v svojem mnenju zapisal sledeče: Predloženi proračunski dokumenti niso celoviti, kar Fiskalnemu svetu onemogoča pripravo ocene, ki bi bila skladna z zahtevami Zakona o fiskalnem pravilu. Vlada namreč Fiskalnemu svetu ni posredovala s predlogom državnega proračuna usklajene projekcije bilance sektorja država za leto 2025 po mednarodno primerljivi ESA metodologiji, ki po zakonodaji predstavlja podlago za pripravo ocene spoštovanja fiskalnih pravil. Fiskalni svet zato ne more oceniti skladnosti predloga državnega proračuna za leto 2025 z zakonodajo predpisanimi fiskalnimi pravili.

Predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti. Takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi.

Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da naj bi fiskalna politika tudi v obdobju projekcij delovala spodbujevalno, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko.

Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita in v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij.

Zavedamo se, da naloga Fiskalnega sveta kritičnost do priprave proračunskih dokumentov, vendar je odziv na proračunske dokumenta »najslabši« od ustanovitve Fiskalnega sveta.

Naj spomnim, da je minister za finance g. Boštjančič 28. septembra po seji vlade na kateri so sprejeli rebalans proračuna za leto 2024 dejal, da naslednje leto ne bo letnega usklajevanja socialnih transferjev, dohodninske lestvice in plač v javnem sektorju z inflacijo. Po seji vlade prejšnji četrtek pa minister pove, da so se za leto 2024 dogovorili za 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo, kar pa je še vedno veliko slabše kot, če bi se socialni transferji usklajevali po trenutno veljavni ureditvi, ki določa usklajevanje glede na rast življenjskih potrebščin in to v celoti. Umaknili pa so tudi prepoved usklajevanja plač v javnem sektorju. Še vedno pa ostaja zamrznitev usklajevanja dohodninske lestvice. Takšna ravnanja vladajoče koalicija so zaskrbljujoča in neprimerna, lahko se zgolj vprašamo kaj bi bilo, če bi takšne predloge podali v času, ko je vlado vodila Slovenska demokratska stranka.

Poleg tega je bil v začetku septembra kot eden od finančnih virov po poplavne obnove uveden solidarnostni prispevek, ki pa je bil konec oktobra ukinjen.

Proračunski dokumenti teh ad-hoc sprememb ne upoštevajo. Pričakovati je, da bomo kmalu po sprejetju predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 imeli na poslanskih klopeh Rebalans proračuna za leto 2024. Navedeno tudi jasno izkazuje neresnost pri pripravi proračunskih dokumentov.

V predlagani spremembi proračuna za leto 2024 vlada načrtuje prihodke v višini 14 MRD €. V skupni znesek naj bi davčni prihodki prispevali 11,4 MRD €, nedavčni prihodki 868,9 MIO EUR, 265,2 MIO EUR naj bi prispevali kapitalski in transferni prihodki ter donacije, 1.46 MRD EUR pa prejeta sredstva iz proračuna EU. Načrtovani prihodki so za 211,1 MIO EUR oziroma 1,5% višji od prihodkov, ocenjenih v sprejetem proračunu 2024.

Projekcije prihodkov v predlogu sprememb proračuna za leto 2024 izhajajo iz ocene realizacije prihodkov proračuna za leto 2023, jesenske napovedi UMAR-ja  za leto, ki v letu 2024 napoveduje 2,8 % gospodarsko rast in ocen učinkov ukrepov ter zakonskih sprememb na prihodkovni strani proračuna.

Prvi negativni vplivi krčenja gospodarske aktivnosti v EU se namreč že kažejo. Priča smo namreč prvim odpuščanjem predvsem v avtomobilski industriji. Zaskrbljujoče pa je tudi, da se zaradi nepredvidljivega davčnega okolja krči tudi obseg tujih investicij v Sloveniji. Prav tako pa je Slovenija v letošnjem letu bila država z največjim padcem industrijske proizvodnje v EU.

Zaskrbljujoča pa je, med drugim, tudi krčenje sredstev na sledečih podprogramih:

• Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu -456,997 EUR
• Lokalno razvojna infrastruktura -20 mio EUR 
• Izplačevanje pravic – pokojnine -88 mio EUR
• Operativno delovanje in pripravljenost slovenske vojske -19,7 mio EUR
• Infrastruktura in opremljenost slovenske vojske -29,7 mio EUR
• Ureditev kmetijskih trgov -1,7 mio EUR
• Integriran sistema javnega potniškega prometa -129 mio EUR
• Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest -48 mio EUR 
• Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija -2,4 mio EUR

V predlagani spremembi proračuna za leto 2024 na prihodkovnem delu čudi podatek o predvidenih nižjih davčnih prihodkih. Očitno davčna politika sedanje vlade ne daje pričakovanih rezultatov. Še več. Napovedane davčne reforme ni na vidiku in nadaljevanje neugodne davčne politike lahko privede do odhoda dela tako poslovnih subjektov kot delavcev v tujino, povečanja števila dnevnih delovnih migrantov, dela na črno in povečanja brezposelnosti.

Načrtovani odhodki za leto 2024 znašajo 16,2 MRD EUR. Financiranju posledic draginje je namenjenih zgolj 120,3 MIO EUR, blažitvi posledic COVIDA-19 pa 28,8 MIO EUR kar je 5,6 MIO EUR več kot v sprejetem proračunu 2024. Na odhodkovni strani pa največjo spremembo predstavlja pomoč ob naravnih nesrečah za kar je namenjenih 1.1 MRD EUR. Od tega največ, 780,3 MIO EUR predstavljajo sredstva rezervacije za naravne nesreče v okviru finančnega načrta Ministrstva za finance. Načrtovani odhodki so tako za 720 MIO EUR ali za 4,7 % višji kot v sprejetem proračunu 2024 ko je znesek odhodkov znašal 15,5 MRD EUR. Ob tem pa vlada določene projekte in financiranja za katere nima odgovora zakaj jih ni v proračunu obrazlaga s tem, da so »skriti« v določenih podprogramih in rezervah, kar pa gre za sprenevedanje in zavajanje.

Zagotovo je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, da se posledice poplav čim prej odpravijo. Se pa poraja vprašanje glede realnosti načrtovanja potrebnih sredstev za prihodnje leto. Že sama ocena škode je bila precej konfuzna. Če je premier na začetku operiral s številko 500 MIO EUR smo po vpisu škode v AJDO prišli do 3 MRD EUR,  sedaj pa je ta številka skoraj 10 MRD. Hkrati pa se poraja tudi vprašanje ali bodo ta sredstva gospodarno porabljena.

Glede na poslabšano varnostno situacijo nas čudi krčenje sredstev za slovensko vojsko in pa znižanje sredstev na podprogramu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih.

Skrb zbuja tudi proračunsko načrtovanje financiranja občin.Občine so sicer sklenile dogovor o povprečnini v višini 725 EUR čeprav so izračuni pokazali, da bi se ustrezen znesek moral približati znesku 800€. Poleg povprečnine se naj bi občinam v letu 2024 zagotovila dodatna sredstva v višini 20 MIO EUR ob hkratnem znižanju sredstev v višini 20 MIO EUR na podprogramu Lokalna razvojna infrastruktura.

Z vloženimi amandmaji smo v Slovenski demokratski stranki skušali zagotoviti ustrezna sredstva na določenih podprogramih vendar so bili naši predlogi na matičnem oboru zavrnjeni.

Demografska slika Slovenije se alarmantno slabša. Rojstev je vse manj, število izseljenih državljanov je mnogo višje od priseljenih, vlada pa po našem mnenju v predlaganem proračunu teh problemov ne naslavlja. Zato smo predlagali amandmaje, s katerimi bi povečali sredstva za Podporo Slovencem v zamejstvu in po svetu, saj so slovenska društva v tujini ena glavnih vezi z domovino, ki lahko tudi prispevajo k odločitvi slovenskih državljanov za vrnitev v Slovenijo. Poleg tega smo predlagali dodatna sredstva za promocijo in razvoj slovenskega jezika. Znanje slovenščine kot našega materinskega jezika je simbolna in praktična vrednota, ki mora biti dostopna vsakomur ne glede na kulturno, izobrazbeno in premoženjsko ozadje.

Na gospodarskem delu proračuna smo z amandmaji želeli vrniti v večini že predvidena sredstva v proračunu za leto 2024, ki se nanašajo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Ob vsakodnevnih skrb zbujajočih novicah o nizkih pokojninah smo želeli zagotoviti dodatnih 60 MIO EUR za pokojnine in za 10 % višji letni dodatek za vse upokojence.

Vsakodnevno smo priča kolapsu na cestah, železniški promet, ki naj bi bil eden od stebrov trajne mobilnosti si mnogokrat ne zasluži pridevnika mobilnost. Zato smo želeli z amandmaji zagotoviti dodatna sredstva za izvedbo že potrjenih projektov, ki jih sedanja vlada umika iz proračuna.

Želeli smo zagotoviti dodatna sredstva za investicijska vlaganja v zdravstvu in kot že rečeno naši amandmaji niso bili potrjeni.

So pa koalicijski poslanci izglasovali svoj amandma s katerim so zmanjšali sredstva za delo Državnega sveta za 550.000 EUR. Naj spomnim, da Državni svet predstavlja zgornji dom slovenskega parlamenta in je neodvisna svetovalna in nadzorna institucija. Zmanjšanje sredstev za njihovo delo brez predhodnega usklajevanja je po našem mnenju nedopustno. Očitno se vladajoča koalicija na ta račun maščuje kritičnosti Državnega sveta do njihovega dela.

Danes odločamo tudi o dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2025.

Vlada v proračunu za leto 2025 predvideva prihodke v višini 14.56 MRD € oziroma za 552 MIO € več v primerjavi z letom 2024.

Za 11,97 MRD EUR naj bi bilo prihodkov iz naslova davkov, 823,6 MIO EUR nedavčnih prihodkov, 273,8 MIO EUR kapitalski ter transfernih prihodkov ter donacij, 1,48 MRD pa prejetih sredstev iz proračuna EU.

Načrtovani prihodki so višji od prihodkov, ocenjenih v predlogu sprememb proračuna 2024 (14 mrd EUR) za 554,2 mio EUR ali za 4 %.

Kljub temu, da ni na vidiku davčne reforme si je vlada upala napovedati višje davčne prihodke za 570,1 MIO EUR. Res je, da trenutna visoka inflacija, oziroma eden od njenih vzrokov, rast cen, pomeni večji izplen z naslova DDV. Je pa tudi res, da višanje cen zmanjšuje kupno moč in posledično racionalizacijo potrošnje potrošnikov.

Načrtovani odhodki za leto 2025 znašajo 15,8 mrd EUR. Za financiranje posledic draginje je namenjenih 5.000 EUR, kar je 120 MIO EUR manj v primerjavi s predlogom sprememb proračuna 2024. Sporočilnost te postavke je, da v letu 2025 ne bo več govora o draginji. Glede na sklep vlade da gospodinjski odjemalci elektrike od novembra letos do konca leta 2024 ne bodo plačali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije pa pomeni da očitno draginje še ne bo tako kmalu konec.

V proračunu je za COVID ukrepe namenjenih 9,9 MIO EUR, pomoči ob naravnih nesrečah pa 478,7 MIO EUR, kar je 636,6 MIO EUR manj v primerjavi s predlogom sprememb proračuna 2024. Tu se še enkrat poraja vprašanje realnosti ocene stroška poplavne obnove. Če ocenjeni znesek potrebnih sredstev za obnovo 10 MRD EUR drži bi bilo,  če bo obnova trajala kot se pričakuje nekje 10 let potrebno vsako leto nameniti približno 1 MRD EUR.

Načrtovani odhodki so za 403 MIO EUR ali za 2,5 % nižji kot v predlogu sprememb proračuna 2024. Primanjkljaj za leto 2025 se načrtuje v višini 1,26 mrd EUR ali 1,8 % BDP.

Za financiranje načrtovanega primanjkljaja in za odplačilo dolga je predvidena zadolžitev v višini 4,35 MRD EUR. Toliko o velikih napovedih vlade, da bo znižala primanjkljaj.

Tudi k dopolnjenemu predlogu sprememb proračuna za leto 2025 smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandmaje, ki naslavljajo enako problematiko kot amandmaji k proračunu za leto 2024.

Zaskrbljeni pa smo nad dejstvom, da vlada, v primerjavi z Predlogom proračuna za leto 2024, med drugim, znižuje sredstva za lokalno razvojno infrastrukturo, investicije v javni železniški promet, dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko dejavnost.

Demografska politika, gospodarstvo, infrastruktura, zdravstvo, pokojninsko varstvo, dolgotrajna oskrba.

Žal smo bili neuspešni.

Glede na to, da proračunski dokumenti za leti 2024 in 2025 po našem mnenju niso bili pripravljeni s ciljem zagotavljanja učinkovitega delovanja države za zagotavljanje gospodarskega razvoja in blaginje vseh državljank in državljanov Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2025 v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti.”

Spletno uredništvo