Pridevnik »džamijski« v slovenskem jeziku ni v rabi

Politikis.si

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga drugačno poimenovanje, na Mestni občini Ljubljana pa vztrajajo pri predlogu islamske verske skupnosti.

Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami so ljubljanski mestni svetniki razpravljali o Osnutku odloka o določitvi imen ulic, parka in sprememb potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana. Če bo dokument v fazi predloga na prihajajoči seji 25. 9. 2017 sprejet, bo Ljubljana dobila park Edvarda Kocbeka, Žabjo ulico in Džamijsko ulico. Poimenovanju ene izmed ulic v Trnovem kot Plečnikove ulice (kar je predvideval osnutek) so se na občini odpovedali, saj je geodetska uprava ocenila, da poimenovanje ni primerno, ker že obstajata tako Plečnikov trg kot tudi Plečnikov podhod, zakon pa v istem naselju ne dopušča več poimenovanj z istim delom imena.

Džamijska ulica naj bi se po novem imenovala majhna novozgrajena ulica za Bežigradom, ki vodi do islamskega versko-kulturnega centra. Že pred obravnavo osnutka je bilo v zvezi s tem predlogom izraženih ogromno pripomb meščanov, civilnih iniciativ in prebivalcev četrtnih skupnosti Šiška in Bežigrad. Poleg že sedanje preobremenjenosti Livarske ulice so nekateri opozarjali še na domnevno neustreznost poimenovanja ulice glede na ustaljena slovnična pravila in rabo slovenskega jezika, Bežigrajčani pa so predlagali alternativo Bela ulica, ki bi po njihovem mnenju vzpostavila večjo složnost in pripadnost, ta besedna zveza pa je tudi bolj uveljavljena in nevtralna, saj izraža lastnost.

Besedi džamija in mošeja sta tako v SSKJ kot tudi v SP opredeljeni kot stavbi, ki sta namenjeni za verske obrede, prav tako je etimološki izvor obeh besed prevzet iz drugih jezikov. Gre torej za sinonimni poimenovanji, obe sta prevzeti, prav tako pa se ne razlikujeta tudi z leksikografskega vidika ali vidika tvorbe, poleg tega pa je potrebno upoštevati še vidik jezikovne rabe – torej vidik frekventnosti uporabe besed.  Če se najprej osredotočimo na vidik tvorbe, lahko ugotovimo, da govorna podstava besede džamija sicer predstavlja regularen način tvorbe pridevnika s pomočjo obrazila na –ski (torej »džamija, džamijski« po analogiji »zima, zimski«), vendar pa je manj uveljavljena nova besedna zveza Džamijska ulica, ki v slovenskem jeziku ni konsistentna, nekoliko pa bode v oči oziroma ušesa tudi fonetična podoba besede. S tega vidika bi bilo poimenovanje Ulica ob/pri džamiji/mošeji, torej predložno in v petem sklonu ali Pot/Ulica k džamiji z vezavo v tretjem sklonu bolj primerno. To je mogoče utemeljiti tudi z vidika jezikovne rabe. Najprej lahko ugotovimo, da pridevnika džamijski ne najdemo v nobenem slovarju – ne v SSKJ, Pravopisu, ne v katerihkoli drugih slovarjih, niti v jezikovnih korpusih, ki nam omogočajo možnost preverjanja frekvence besed v najrazličnejših besedilih. V korpusu Gigafida ima pridevnik »džamijski« zgolj 11 pojavitev, kar izkazuje praktično nično frekvenco jezikovne rabe, za primerjavo pa ima pridevnik »mošejski« 4 pojavitve več, vendar se pri tako nizki frekvenci izkaže, da je raba obeh pridevnikov neuveljavljena, beseda »džamijska« pa je poleg tega še težje izgovorljiva. Zaradi dokazane neustaljene rabe lahko torej razumemo pomisleke meščanov, da besedna zveza zveni »čudno«, logična posledica tega pa je, da je na osnutek prispelo veliko pripomb, ki so bile večinoma negativne narave. Enak problem glede neuveljavljenosti pridevnika je namreč ugotovila tudi komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, delovno telo vlade, ki namesto pridevnika »džamijski« predlaga poimenovanje Pot ob džamiji ali Ulica/Pot ob mošeji.

Kljub zgoraj omenjenim argumentom, nasprotovanju (sploh v bližini objekta živečih) meščanov in mnenja komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, pa Mestna občina Ljubljana vztraja pri prvotnem predlogu islamske skupnosti v Sloveniji. Iz katerega razloga je bistveno, da dobimo ravno Džamijsko ulico, ni razumljivo, prav tako pa se sprašujemo, zakaj Mestna občina ne želi poslušati niti meščanov niti strokovne komisije in torej sprejeti enega izmed alternativnih predlogov, ki bi razvnemal manj strasti in bi bil zagotovo bolj povezovalen?

M. U.