Poslanska skupina SDS kritična do predloga novele zakona o kulturi in novele zakona ne bo podprla. Poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Hoivik je v državnem zboru predstavil stališče poslanske skupine.
Predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ga je vložila Golobova vlada, predvideva dodaten člen, ki ureja status samozaposlenih v kulturi. Ključna točka predloga je zagotovitev, da so samozaposleni v kulturi, ko delajo za javne zavode, plačani primerljivo z zaposlenimi v javnem sektorju na podobnem delovnem mestu.
Po podatkih ministrstva za kulturo ima status samozaposlenega v kulturi 3.034 posameznikov, pri čemer davkoplačevalci plačujemo socialne prispevke za 2.183 kulturnikov. Vlada poudarja, da samozaposleni težje uveljavljajo svoje pravice do poštenega plačila in se težje organizirajo v sindikate.
Predlog novele zakona določa, da plačilo za delo samozaposlenih v kulturi ne sme biti nižje od najnižje plače na primerljivem delovnem mestu v javnem sektorju. V primeru, da primerljivo delovno mesto ne obstaja, se plačilo določi na podlagi kolektivne pogodbe primerljive dejavnosti. Vendar pa bo končno višino plačila določala vlada z uredbo, kar odpira vprašanja o možnosti političnega vpliva na plačne razrede.
Stališče poslanske skupine SDS
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS), ki jo je predstavil poslanec Andrej Hoivik, je izrazila pomisleke glede predlagane novele zakona. SDS nasprotuje predlogu, saj menijo, da dodelitev pristojnosti za določanje plačnih razredov vladi omogoča spreminjanje minimalnih tarif brez zakonskega nadzora, kar bi lahko vodilo v populistično nagrajevanje ali kaznovanje samozaposlenih v kulturi.
Poleg tega je SDS kritična do predloga, da naročniki v javnem sektorju ne bi smeli plačati manj za storitve, ki jih opravijo drugi izvajalci, kot je določeno za samozaposlene v kulturi. Vse skupaj po njihovem mnenju prinaša tveganje za neenotno obravnavo delavcev v kulturi.
Med drugim je Hoivik povedal:
“V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo prenovo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in tudi vse namere, da je vsak delavec za svoje delo ustrezno plačan. Vendar pa predlagana novela pristojnost določitve plačnih razredov, predvsem pa minimalnih tarif podeljuje neposredno vladi oz. celo ministrici sami. Tako bo lahko vsakokratna vlada z uredbo, ki je akt v pristojnosti izvršilne in ne zakonodajne veje oblasti, spreminjala minimalne tarife in s tem populistično nagrajevala ali pa tudi kaznovala delo tega prekarnega poklica.
Tako je na primer v zakonu definiran pojem obtežitve neto plače, ki bo določal končno višino plačila, vključujoč amortizacijo, izobraževanja in usposabljanja ter druge stroške samozaposlenih v kulturi, ki ne bodo nujno neposredno povezani z opravljenim delom. Obtežitev se izvede na način, da se urna postavka v neto višini, preračunana z upoštevanjem povprečne mesečne delovne obveznosti, pomnoži z obtežitvenim faktorjem, zmnožek pa velja kot minimalna urna postavka za opravljeno delo. Višino tega obtežitvenega faktorja bo definirala vlada kar z uredbo, predhodno pa bo slednjega morala uskladiti s sindikatom samozaposlenih v kulturi.
Prav tako je sporno, da naročniki v javnem sektorju oz. zavodih drugim izvajalcem storitev, ki niso samozaposleni v kulturi, za opravljeno delo s področja kulture po zakonu ne bodo smeli plačati manj, kot bo za istovrstno delo določeno v uredbi za samozaposlene v kulturi.”
Poslanska skupina SDS bo noveli zakona nasprotovala, saj verjamejo, da trenutni predlog ne zagotavlja pravične in pregledne ureditve plačil samozaposlenih v kulturi. Poleg tega opozarjajo na potencialne politične zlorabe in pomanjkljivosti v zagotavljanju enakopravnih pogojev za vse delavce v kulturi.
Spletno uredništvo
