Po novem se plača dohodnina tudi od plačil za kmetovanje na območjih z omejitvami!! Za letošnje leto jih bo vlada izplačala šele drugo leto

Problematika plačil za kmetovanje na območjih z omejitvami

S shemo plačil za kmetije na območjih z naravnimi ali drugimi omejitvami (plačilo OMD), se kmetijskim gospodarstvom nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja ter na ta način posledično pomaga k večji konkurenčnosti kmetij. V ta sistem je v Sloveniji vključenih okoli 46.600 kmetij.

Do leta 2009 je bilo plačilo dodeljeno glede na razvrstitev kmetijskih gospodarstev v štiri težavnostne razrede, zatem pa je bil vzpostavljen sistem točkovanja, s katerim so želeli težavnostne razmere še bolj natančno vrednotiti. Da bi bil prehod na nov sistem postopen in da bi vse elemente točkovanja podrobno preverili, je bil dogovorjen kombiniran sistem izračuna plačila OMD, ki je temeljil deloma na dotedanji razvrstitvi, deloma pa na točkovanju.

Poleg spremenjenega točkovanja je Vlada RS sprejela tudi predlog novele Zakona o dohodnini, ki še dodatno obdavčuje OMD sredstva – plačilo OMD v višini 50% tako šteje med obdavčljive prejemke. Ta določba se je v zakonu znašla kljub temu, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo, da so plačila za OMD še naprej izvzeta iz plačila dohodnine v celoti, čemur pa je ministrstvo za finance nasprotovalo in očitno uveljavilo svoje ter tako dodatno obremenilo slovenskega kmeta. Na problem obdavčitve OMD sredstev je bilo večkrat opozorjeno s strani dela politike na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa tudi posamezne kmetijske organizacije so opozarjale na nepošteno novo davčno obremenitev, nenazadnje so v poslanski skupini SDS zahtevali sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je potekala 30. 11. 2022.

V začetku marca pa so z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporočili, da je z začetkom izvajanja novega strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 prišlo do več sprememb pri plačilih za naravne ali druge omejitve. Med drugim ta plačila za leto 2023 ne bodo izplačana v tekočem letu, ampak januarja 2024. Po načrtu je za ta plačila za leto 2024 predvidenih 48 milijonov evrov. Spremembe, ki vplivajo na zakasnitev izplačil, so nastale ob zadnji spremembi SKP, čeprav so tedaj vodilni zatrjevali, da spremembe SKP ne bodo povzročile sprememb.

Dejstvo je, da se napačni ukrepi kmetijske politike in dodatne obremenitve (tako davčne kot birokratske) odražajo v depopulaciji ljudi na določenih področjih, nezanimanju mladih za prevzem kmetij, kar se posledično odraža v zaraščanju v preteklosti obdelanih površin. Veliko kmetov, ki še vztrajajo in obdelujejo območja z omejitvami, bo na račun nepravilne in nestrokovne obravnave opustilo kmetovanje.  

Odbor naj zato pristojno ministrstvo med drugim pozove, da zagotovi, da bodo predplačilne odločbe za plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami izdane do 30. maja letos in da bodo plačila za OMD v celoti izvzeta iz plačila dohodnine.

Čebelarska zveza Slovenije je leta 2018 s strani Mednarodnega centra mladih čebelarjev, ki deluje na Češkem, pridobila kandidaturo za organizacijo največjega svetovnega dogodka povezanega z mladimi čebelarji in sicer Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev (International meeting of young beekeepers – IMYB). Tekmovanje bi moralo potekati že leta 2020, vendar zaradi pandemije covida-19 ni bilo izvedljivo in je bilo prestavljeno na kasnejši čas. V Sloveniji bo tako letos od 3. do 7. julija potekalo dvanajsto zaporedno srečanje, na katerem organizatorji pričakujejo do 40 držav udeleženk iz vseh kontinentov. Na petdnevnem dogodku se bo tako v Sloveniji srečalo okrog 300 ljudi s celega sveta. Tekmovanje organizira ČZS v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, saj bo večji del dejavnosti potekal na območju občine.

Mednarodno srečanje mladih čebelarjev je v osnovi tekmovalni dogodek (mednarodno tekmovanje), ki poteka že od leta 2010. Nazadnje je potekalo leta 2019 na Slovaškem z 29 državami udeleženkami. Mladi čebelarji iz Slovenije že od vsega začetka tekmujejo na njem. Vsako državo zastopa tekmovalna ekipa mladih čebelarjev, starih od 12 do 18 let, skupaj z odraslimi mentorji ekipe. V tekmovalnem delu so tekmovalci, pomešani v mednarodne ekipe, soočeni s čebelarskimi izzivi, kjer morajo prikazati čebelarsko znanje in spretnosti po različnih sklopih/delavnicah. Najvišji doseženi rezultat za Slovenijo je kot nacionalna ekipa 5. mesto, najvišja uvrstitev med posamezniki je 2. mesto, pri mešanih mednarodnih ekipah pa so tekmovalci iz Slovenije že večkrat dosegli 1. mesto.

V času kandidature je imela ČZS zagotovljeno veliko podporo države, saj so vsi v en glas zatrjevali, da je glede na status Slovenije v čebelarskem svetu kandidatura skoraj obveza ter da je to idealna priložnost za promocijo Slovenske čebelarske akademije, kranjske čebele, apiturizma in apiterapije, čebelnjakov, AŽ-panjev itd. Podpora je bila enotna na vseh ravneh. Slovenija ima, kot država, v kateri je čebelarstvo, kot nesnovna kulturna dediščina s strani UNESCA, priznano za način življenja, pokazati mnogo znamenitosti ter naravnih lepot, zato je organizacija tekmovanja odličen način promocije.

Trenutno pa ČZS opozarja, da so brez konkretne podpore. Pogovori v smeri podpore naj bi sicer potekali, a zaenkrat ni še nič dogovorjenega. Vrednost projekta sicer znaša 150.000 evrov, na državo pa apelirajo, da jim prisluhne in pomaga, saj bodo po najslabšem scenariju prisiljeni tekmovanje odpovedati. V poslanski skupini SDS zato predlagajo, da Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozove pristojno ministrstvo, da zagotovi finančno in organizacijsko podporo izvedbi Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev in  da nemudoma prične z razpisi za čebelarske programe iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.

Uredništvo, J.V.
Vir: poslanska skupina SDS