Spomnimo, kako uspešna je bila Slovenija v maratonskih pogajanjih v Bruslju, ko je takratni predsednik vlade Janez Janša za Slovenijo izpogajal 12 milijard evropskih sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Slovenija je v pogajanjih uspela uresničiti ključen strateški cilj-doseči ambiciozen dogovor, ki bo omogočil dovolj velik obseg sredstev za učinkovit odgovor na krizo Covid-19 ter soočenje z izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in podnebne spremembe. Hkrati pa je Slovenija izpolnila tudi svoje pogajalske cilje in zagotovila ugoden delež sredstev v okviru novega Instrumenta za okrevanje, primerljiv obseg kohezijskih sredstev kot jih ima na voljo v sedanjem finančnem obdobju ter izboriti dodatna sredstva za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in politiko razvoja podeželja.
.@JJansaSDS: Izpogajali smo 12 milijard EU sredstev za naslednja leta. Veliko tega denarja bo šlo za dogradnjo zdravstvenih kapacitet in za dolgotrajno oskrbo, za izgradnjo domov za starejše in za številno infrastrukturo, ki je namenjena temu. pic.twitter.com/Pta9026hGI
— SDS (@strankaSDS) March 14, 2022
Po novici, da Luka Mesec razmišlja o ukinitvi oziroma pripojitvi svojemu ministrstvu urada za demografijo smo v uredništvo prejeli pismo ogorčene bralke in ga spodaj objavljamo v celoti.
Po šokantni novici, da misli minister za solidarno prihodnost Luka Mesec ukiniti Urad za demografijo, češ, da ne potrebujemo “konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot materinstva in očetovstva” (Nova24tv, 21.6.2022), je udarila novica, da se bodo v DSO dvignile cene oskrbnine za starejše občane. Te so že zdaj enormno visoke (1800 eur). Oskrba in varstvo starejših bo za mnoge še bolj nedosegljiva. Kljub temu, da so 40 let in več plačevali davke in prispevke državi.
Poleg travm, s katerimi se srečujejo starejši v vsakdanjem življenju (bolezen, invalidnost, depresija,..) ter njihovi svojci, sedaj vse v obup spravljajo še z v nebo letečimi oskrbninami. 2/3 upokojencev, ki so oddelali 40 let dela in imajo nizke pokojnine, si ne more privoščiti oskrbe v DSO ali oskrbe na domu.. Vendar tempo življenja narekuje, da tudi mladi ne morejo kvalitetno skrbeti zanje. Poleg skrbi za lastno eksistenco težko sprejmejo še dodatno denarno obremenitev. In začaran krog se nadaljuje.
V večjih mestih je sicer zelo dobro poskrbljeno za starejše, posebno tiste bolj mobilne. Zgodba pa je popolnoma drugačna na podeželju. Tam starejši niso deležni popolone oskrbe (hranjenje, umivanje, preoblačenje, zdravstvena oskrba). Prikrajšani so za marsikatero storitev čeravno so enako prispevali v državno blagajno.
Po drugi strani pa beremo kako visoke finančne injekcije dobivajo NVO Metelkova (cca 37.351.476.77 ), ki ne ustvarijo nobene dodane vrednosti v državi in koliko denarja gre za razne študije o dolgotrajni oskrbi (Anja Kopač -74 milijonov). Gotovo bi se dalo postrgati še nekaj sredstev tudi v kakšni drugi branži, ki zgolj obremenjuje javne finance, koristi pa širša javnost nima. V zadnjih 10 letih pretekle vlade niso zgradile niti enega doma za starejše, niti niso subvencionirale oskrbnin! Ob kroničnem pomanjkanju kadra pa je vprašljiva tudi kvaliteta oskrbe.
Upokojenci smo pošteno oddelali in zaslužili svoje pokojnine, katerih višino si nismo določili sami in si gotovo zaslužimo tudi primerno oskrbo za primerno ceno.
Jelka Suhadolnik Vtič
