Stanovalci v Stari Ljubljani smo za zeleno prestolnico, a odločno nasprotujemo njenemu zvočnemu onesnaževanju, ki je škodljivo za zdravje odraslih in otrok in ki razjeda urbani javni red in mir. Za harmonično bivanje v mestnem jedru je po našem prepričanju vsestransko škodljivo stalno in preglasno zvočno onesnaževanje, ki ga proizvaja hrupna glasba, prihajajoča iz notranjosti ter iz zvočnikov na fasadah hiš, kjer obratujejo gostinski lokali. Že nekaj časa se vse glasbene, športne in druge prireditve, ki se vse leto dogajajo na javnih prostorih v Stari Ljubljani, tudi tiste za otroke, odvijajo z zvočno jakostjo, ki je primerna kvečjemu za stadione, ne pa za majhne mestne trge. Prepričani smo, da to ni pravi način za urbano sožitje v Ljubljani, ki bi se morala zgledovati po drugih evropskih mestih, kjer je uporaba javnega prostora povezana s spoštovanjem in skrbjo za kvaliteto življenja stalnih prebivalcev kot pomembnih sooblikovalcev javnega življenja v mestu. Argument, da se je treba pač sprijazniti s pretiranim zvočnim hrupom, če živiš v centru, ne zdrži resne presoje, saj ta del mesta kot javni prostor ne more služiti edino potrebam gos tinskih lokalov in barov ter njihovi komercialni logiki. Obiskovalci in turisti prihajajo v Ljubljano zaradi njene celostne podobe in utripa, gotovo pa ne zaradi preglasne in vsiljive zvočne kulise, ki se od dopoldneva do pozne noči širi iz številnih lokalov, ki ta del mesta spreminjajo v nekakšno diskoteko na prostem. Tako imenovani veseli december ter poletje v Ljubljani za stanovalce v Stari Ljubljani pomenita še dodatno onesnaževanje s premočnim glasbenim hrupom, ki se kljub protestom in opozorilom čedalje bolj krepi in je prisoten vse dneve v tednu. To je nedopustna uporaba javnega prostora. Podpisani stanovalci prosimo župana, mestno upravo in mestni svet, naj končno prisluhnejo številnim pritožbam in vzamejo resno naše globoko nestrinjanje z >glasbeno podobo< starega mestnega jedra. Morda bi se za začetek lahko postavili v naš položaj: kako bi sami prenašali, če bi jim nekdo od jutra do pozne noči neprestano vrtel pod okni muziko, od katere boli glava in trpi spanec in ki je sami niti slučajno ne bi želeli poslušati? In to vsak dan, brez premora, na petek in svetek? Dobre sosedske odnose že od nekdaj ureja >hišni red<, ki zapoveduje, da ostane hrup v stanovanjih na ravni >sobne jakosti<. Enako bi moralo veljati za sedanje glasbeno onesnaževanje, torej za hrup, ki vdira v notranjost hiš iz notranjosti barov in iz zvočnikov na pročeljih hiš ali pa s trgov. Za to, da bo Zelena Ljubljana bolj prijazna tudi do prebivalcev starega mestnega jedra, predlagamo nujne naslednje ukrepe, ki v evropskih prestolnicah že od nekdaj veljajo:
– omejevanje jakosti ozvočenja prireditev na prostem na obseg, ki ga zajema prizorišče;
– prepoved predvajanja glasbe po zvočnikih, ki so nameščeni na fasadah stavb, v katerih so gostinski in trgovinski lokali, skupaj z zahtevo po odstranitvi teh zvočnikov;
– glasba, ki se predvaja znotraj lokalov in barov, kakor tudi hrup, ki izhaja iz njihovega obratovanja, mora ostati za zidovi lokalov, ki so v ta namen primerno zvočno izolirani, da ne motijo okolice;
– ko obiskovalci v nočnih urah zapuščajo lokal ali njegov vrt, uslužbenci lokalov pa končujejo svoj delovnik, morajo spoštovati javni red in nočni počitek stanovalcev v soseščini; miritev hrupnih gostov in opozarjanje, da je treba spoštovati tudi pravice drugih, mora spadati med obveznosti upravljalcev lokalov, z obvezo, da so tovrstna obvestila vidna tudi na izhodnih vratih.
Boris Cavazza, Janez Benčina- Benč, Vera Belič, Gorka Berden, Čila Berden, Gregor Berden, Mateja Tamara Fajs, Goran Iskric, Jelka Jakše, Mojca in Borut Kolšek, Meta Kušar, Marjetica in Borut Mehle, Boris Kutin, Damjan J. Ovsec, Maruša Primožič, Martin Sever, Iztok Simoniti, Igor Smrkolj, Marta in Marjan Šetinc, Boris Šinigoj, Milena Šmit, Jana Valenčič (s podpisi po abecednem vrstnem redu)
