Pomanjkanje parkirnih mest, uničene zelenice, dnevni migranti in dotrajana infrastruktura – parkiranje postaja ena najbolj perečih težav v ljubljanskih soseskah. Od BS3 do Dravelj se prebivalci soočajo z vsakodnevnimi nevšečnostmi, občina pa išče ravnotežje med omejevanjem prometa in realnimi potrebami stanovalcev.
Parkiranje je v Ljubljani postalo ena najbolj občutljivih urbanih tem. Prebivalci različnih sosesk se vsakodnevno soočajo s pomanjkanjem parkirnih mest, razmočenimi makadamskimi površinami, uničenimi zelenicami in pritiskom dnevnih migrantov. Težave se pojavljajo v BS3, Šiški, Fužinah, Savskem naselju in Dravljah – in kažejo na širši izziv upravljanja prostora v hitro rastočem mestu.
Število vozil v Ljubljani v zadnjih letih narašča, stanovanjske soseske pa pogosto niso bile načrtovane za današnjo prometno obremenitev. Rezultat je napetost med stanovalci, obiskovalci in mestno politiko.
BS3: Parkiranje med lužami
V soseski BS3 se težave zaostrijo ob vsakem večjem deževju. Parkirišča na Maroltovi ulici in ob Vojkovi cesti so deloma neasfaltirana, zato se ob padavinah spremenijo v velike luže. Po ocenah prebivalcev se število uporabnih parkirnih mest zmanjša za približno petino.
“Luže so dejansko tako ogromne, da ti še dva dni po dežju zmočijo gležnje. Nekdo mi je priporočal, naj imam škornje vedno s sabo v avtu,” pravi stanovalec Tim.
Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da težave niso organizacijske, temveč lastniške narave. Zemljišča so v zasebni lasti, občina pa jih je po njegovih besedah že večkrat sanirala z začasnimi posegi. Trajna rešitev naj bi bila odvisna od ureditve lastništva.
Šiška: Ko avtomobili zavzamejo zelenice
V Zgornji Šiški, zlasti v okolici Gotske in Rašiške ulice, se prebivalci soočajo s podobnimi težavami. Makadamske površine se ob dežju spremenijo v blato, vozila pa pogosto parkirajo na zelenicah.
Župan opozarja tudi na težave z garažo v Gotski ulici, ki je sicer v lasti Mestne občine Ljubljana, a so si jo prebivalci po njegovih besedah “priborili” in posamezna mesta zapirali z lastnimi ogradami. Garaža naj bi potrebovala prenovo zaradi dotrajane izolacije in nevarnosti zdrsov.
Ob tem stanovalci opozarjajo še na obiskovalce in dnevne migrante, ki zasedajo parkirna mesta, namenjena stanovalcem.
Fužine: Prihaja nov parkirni režim
Fužine so naslednja soseska, kjer občina napoveduje uvedbo novega parkirnega režima. Na območju Brodarjevega trga so parkirna mesta pogosto zapolnjena že v zgodnjih popoldanskih urah, deloma zaradi bližine zdravstvenega doma in doma za starejše.
Vodja sektorja parkirišč Igor Novak prebivalcem svetuje, naj podajo pobudo za uvedbo parkirnega režima, ki bi prinesel dovolilnice za stanovalce. Po napovedih občine naj bi bile te prvih šest mesecev brezplačne.
Podoben režim je bil že uveden v Štepanjskem naselju, kjer so redarji ob začetku izvajanja zaznali številne kršitve. V Fužinah prebivalci pričakujejo, da bo omejevanje parkiranja za nerezidente vsaj delno razbremenilo sosesko.
Savsko naselje: Zapornice kot obrambni mehanizem
Savsko naselje je primer, kjer so se prebivalci na pritisk odzvali sami. Zaradi dnevnih migrantov, zlasti zaposlenih v bližnjih institucijah, so v nekaterih delih naselja postavili zapornice.
Na Linhartovi cesti so parkirna mesta v lasti etažnih lastnikov, vendar jih že zgodaj zjutraj pogosto zasedejo zaposleni iz bližnjih uradov. Kljub zapornicam je vozil še vedno več kot razpoložljivih mest, zato avtomobili končajo na travnikih in zelenih površinah.
Dravlje: Brezplačno parkiranje kot magnet
V Dravljah se prepletajo stanovanjske in poslovne dejavnosti, parkiranje pa je večinoma brezplačno. To privablja dnevne obiskovalce, zaradi česar so parkirišča zasedena že dopoldne.
“Porast vozil je viden v zadnjih letih. Ker je območje odprto za parkiranje, je veliko dnevnih obiskovalcev,” pravi občan Sašo.
Nepravilno parkiranje je pogost pojav tudi na ulicah, kot je Smrtnikova, kjer vozila stojijo na prepovedanih območjih.
Mestni izziv prihodnosti
Težave v posameznih soseskah imajo skupni imenovalec: neskladje med urbanističnim načrtovanjem preteklosti in današnjim številom vozil. Ljubljana si prizadeva za trajnostno mobilnost, širitev javnega prevoza in kolesarske infrastrukture, vendar ostaja dejstvo, da je osebni avtomobil za številne prebivalce še vedno nuja.
Vprašanje parkiranja tako ni zgolj logistični problem, temveč širši urbanistični in socialni izziv. Brez celovite strategije – ki vključuje parkirne režime, parkirne hiše, izboljšanje javnega prevoza in omejevanje dnevne migracije z osebnimi vozili – bodo napetosti med stanovalci in mestom ostale stalnica.
Ob tem se vse bolj odpira vprašanje, ali širjenje plačljivih parkirnih režimov res predstavlja sistemsko rešitev parkirne stiske ali pa predvsem pomeni novo obliko obremenjevanja stanovalcev in stabilen vir prihodkov za mestno blagajno. Brez gradnje dodatnih parkirnih zmogljivosti in brez učinkovite alternative v obliki javnega prevoza omejevanje parkiranja ne zmanjšuje števila vozil, temveč zgolj podraži vsakdan prebivalcev. Zadnja eskalacija v Štepanjskem naselju, kjer so stanovalci zaradi uvedbe režima parkiranja vložili tudi tožbo zoper Mestno občino Ljubljana, kaže, da nezadovoljstvo ni več zgolj stvar posameznih pripomb, temveč postaja pravno in politično vprašanje.
Če bo mestna oblast parkirno politiko vodila predvsem skozi širitev plačljivih con, ne pa skozi celovito prometno strategijo in jasnim dialogom z lokalno skupnostjo, lahko omejevanje parkiranja hitro postane vir novih napetosti namesto rešitve obstoječih težav.
Spletno uredništvo
