Evropski parlament je storil pomemben korak pri ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega režima v Sloveniji. Odbor za peticije je namreč sprejel resolucijo, ki to temo postavlja na evropsko raven.
Odločitev bo uradno obravnavana na julijskem plenarnem zasedanju, kar daje upanje za uradno priznanje zločinov in revizionizma.
Resolucija ohranja spomin na žrtve
Evropska poslanka in podpredsednica Evropske ljudske stranke, Romana Tomc, je poudarila ključno vlogo resolucije pri prepoznanju zločinov slovenskih komunistov, ki so kršili mednarodne konvencije. Resolucija poziva k pietetnemu pokopu žrtev, katerih posmrtni ostanki ležijo v več kot 750 moriščih po državi. Ohranjanje spomina na te žrtve je bistveno za doseganje sprave v Sloveniji.
Ključni pozivi iz resolucije
- Slovenske oblasti morajo nadaljevati preiskave prikritih grobišč.
- Celovit pregled arhivov jugoslovanskih tajnih služb je nujen.
- Ustanovitev državnega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov, vključno s komunizmom.
Peticija, ki jo je podprl zgodovinar Mitja Ferenc, je bila v Evropski parlament predložena že predlani. Pobuda je sledila odločitvi vlade premierja Roberta Goloba, ki je leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je na ta dan razglasila prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše.
“Resolucija je pomemben korak k priznanju in obsodbi vseh totalitarnih režimov. Poudarja, da simbolov teh režimov ne smemo poveličevati,” je dejala Romana Tomc.
Julijsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta bo odločilno za prihodnost te resolucije. Če bo sprejeta, bo to pomenilo uradno prepoznanje zgodovinskih krivic in korak k spravi. Hkrati bo to tudi signal slovenskim oblastem, da morajo nadaljevati s preiskovanjem preteklosti in zaščito spomina na žrtve.
Spletno uredništvo
