Novinar Demokracije se je z evropsko poslanko in podpredsednico SDS Romano Tomc pogovarjal o dogodkih preteklega leta tako na evropskem kot domačem parketu, o tem, kako na dogajanje v Sloveniji gledajo iz evropskega parlamenta, kaj je zaznamovalo leto, ki se izteka, in kakšni so načrti za leto 2023.
V nadaljevanju objavljamo intervju z evropsko poslanko in podpredsednico SDS Romano Tomc za tednik Demokracija.
Leto 2022 se poslavlja, kar burno je bilo na evropskem in domačem parketu. Kaj ga je po vaše zaznamovalo?
Letošnje leto je žal v znamenju vojne v Ukrajini in njenih posledic. Nič se ne more primerjati z izgubljenimi življenji v Ukrajini, v državah EU pa zaradi tega čutimo velike ekonomske posledice, predvsem na energetskem področju. Dvig cen energentov, ogrožene dobavne verige, pritisk na cene prehranskih izdelkov. Evropska unija skuša na eni strani pomagati Ukrajini, na drugi pa zavarovati svoje prebivalce. Za Slovenijo je bilo to leto volitev in referendumov. Rezultati teh odločitev bodo vplivali na kakovost življenja. Pravzaprav že vplivajo, še bolj pa se bo to poznalo v prihodnjem letu.
Kako bi lahko komentirali državnozborske volitve pol leta po svobodnjaškem vodenju te vlade? Menite, da ljudje plešejo?
Vse bolj postaja jasno, da je plesišče rezervirano le za izbrance. Drugi so statisti, ki so oddali svoje glasove v upanju, da bodo tudi sami deležni nekaj drobtinic. Nasedajo lažnim obljubam, ki se jih po volitvah nihče več ne spomni. Razočaranje je veliko, kljub temu pa mnogi tega ne bodo priznali, saj bi s tem priznali svojo zmoto. Volitve v Sloveniji so res nekaj posebnega. Kolegi v evropskem parlamentu težko razumejo, kako lahko v Sloveniji vedno znova zmaga nov obraz. Tega v razvitih demokracijah ne poznajo. Nove stranke sicer lahko dobijo nekaj pozornosti volivcev, ki so razočarani nad dotedanjim vodenjem države, težko pa dobijo takšno večino. Še bolj nerazumljivo je, da se to ponavlja iz volitev v volitve. Jasno je, da brez medijev in t. i. civilne družbe, kjer gre za čisti politični aktivizem, skrit pod krinko borcev za človekove pravice in podobnimi floskulami, to ni mogoče.
Kaj je po vaše največji fiasko te vlade do sedaj?
Pravzaprav se lahko vprašamo, kaj od narejenega ni fiasko. Ukrepi, ki so bili sprejeti do sedaj in naj bi zagotovili pomoč gospodarstvu in ljudem, so, milo rečeno, nezadostni. Če jih primerjamo z ukrepi v drugih državah EU, ugotovimo, da so prepočasni in premalo intenzivni. Na to opozarjajo tudi podjetniki. Komunikacija je pod ravnjo, vrstijo se kadrovske čistke. Razveljavljajo davčno zakonodajo, ki je bila sprejeta pod vlado Janeza Janše, in s tem ljudem nižajo plače.
Nobena država v teh časih ne dviguje davkov, kot to počne Golobova vlada. Obnašanje najvišjih predstavnikov oblasti je povsem nedoraslo temu, kar od vodstvenih državnih kadrov pričakujemo. Obnašajo se kot oblast, ki ji nihče nič ne more. Mediji jim krijejo hrbet, ljudem posredujejo informacije na način, ki prikriva dejansko stanje, njihove napake relativizirajo, vsaka poteza je označena kot velikanski uspeh. To sicer lahko prikrije dejansko stanje za nekaj časa, prej ali slej pa bodo ljudje posledice neučinkovitosti vlade čutili v svojih denarnicah in zmanjšanju standarda. Bodo pa na drugi strani nekateri iz teh razmer potegnili ogromne privilegije zase.
Celoten intervju si lahko preberete v zadnji številki tednika Demokracija.
