Maruša Babnik: Življenje je kot vožnja s kolesom

Lojze Grčman, Aleteia

Maruša Babnik poudarja, da je njena prva in najpomembnejša vloga žena. Mama štirih otrok je po poklicu učiteljica, ki ljubi ljudi in naravo.

Zgornji uvod v predstavitev energične Maruše Babnik je pravzaprav zanjo precej preozek. Poleg poklicnega življenja, v katerem otrokom predaja znanje, omiko, kulturo in vrednote, in družinske vloge je dejavna še na številnih področjih.

Denimo na športnem in kulturnem v društvih ljubljanske četrtne skupnosti Sostro ali kot bralka beril. Včasih se zdi, da ima neomejene zaloge energije. A vsak se mora znati kdaj ustaviti in se telesno ter duhovno osvežiti. Kako to počne priljubljena učiteljica?

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?

Idealnega dneva zame ni, ker sprejmem vsak dan kot od Boga podarjen in ga poskušam “izpeljati” tako, da izpolnim svoja pričakovanja. Ne zastavljam si visokih ciljev čez noč, ampak so moji uspehi plod dobrih del dlje časa. Zelo rada vstajam ekstremno zgodaj in skodelica kave v tišini res prija. Rada se bosa sprehodim po bližnjem travniku; tako osvežujoče, hladno, naravno.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete…?

Treba bo v akcijo. Kitajski pregovor pravi: Ne bojte se počasne rasti, bojte se ostati na mestu.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker…?

Zame je urejena ženska samozavestna, odločna, neukrotljiva, ambiciozna, pozitivna, motivirana, čudovita, srečna, zadovoljna.

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker…?

Otroci vedno darujejo dvakrat več energije, kot pa ti jo odvzamejo. Med materjo in otroki je ob spočetju ustvarjena vez, ki je nič na svetu ne sme pretrgati. Ob začetku šolskega leta sem svojim štirim otrokom dejala, da bom najbolj srečna, če bodo izpolnili svoja pričakovanja.

5. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?

Vedno, ko se predstavim neznanemu občinstvu, poudarim, da sem žena in nato mama, učiteljica … Svojega moža imam neizmerno rada, upoštevam njegove nasvete, ga poslušam, mu tudi svetujem. Ob številnih obveznostih si najdeva čas, da se s kolesom odpraviva na bližnji hrib Orle. Rada skupaj delava na manjši kmetiji in se ob delu veliko pogovarjava. Tast mi je dal zelo dober nasvet: “V  življenju se nikoli ne splača tehtati.” To sva ponotranjila.

6. Dan se je že tako slabo začel, težave v službi, potem pa vam še otroci nagajajo. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?

Ko sem bila mlajša, me je veliko stvari vrglo iz tira. Mnogokrat sem napake drugih naložila na svoja ramena. Darovala sem brez obresti. Se ukvarjala s situacijami, za katere nisem bila odgovorna, in jih reševala. Zdaj, ko otroci niso več tako majhni, ko si v službi ustvariš nek status, sprejmem kakršnekoli izzive dneva kot del življenja.

Do zdaj se je vse rešilo, pa se bo tudi to, si rečem. V vsakem odnosu izhajam iz tega, da so odrasli ljudje sami odgovorni za svoja dejanja. Z možem nekako “odgovarjava” samo za svoje otroke in njihova dejanja. Ob dogodkih, ko ti ljudje resnično želijo slabo, si mislim, da ima palica vselej dva konca.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?

Ko je bila moja mama v bolnišnici in čakala na darovano srce, sem pomislila, kako sama skrbim za svoje srce. Fizično in psihično. Pazim, da ga ne izrabim do konca tako, kot ga je moja mama. Vse se je srečno končalo in mama živi z novim srcem.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?

Življenje je kot vožnja s kolesom. Da ohranimo ravnotežje, se moramo premikati.

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?

Vera je življenje. Deset božjih zapovedi uresničujem vedno in povsod. Sem poštena, delavna, predana ženska, ki ljubim ljudi in naravo. Vsako nedeljo grem k sveti maši, to je del tradicije, navade. Velikokrat zgodaj zjutraj na Radiu Ognjišče z brezžičnimi slušalkami molim rožni venec. Duhovna ritmična glasba – tudi to so atomi moči.

10. Biti ženska je lepo, ker…?  

… živim pristno in iskreno, vedno z odprtimi rokami, s toplim srcem ter spoštljivim pogledom. Notranjo lepoto dopolnim z nalezljivim nasmehom.

Vir: aleteia.org (Lojze Grčman)