Foto: Osebni arhiv

Na bližajočih se lokalnih volitvah na listi stranke SDS za svetniško mesto v Ljubljani poteguje tudi Maruša Babnik.

Maruša Babnik je rojena Ljubljančanka, ki rada poudari, da živi v najbolj zelenem predelu Ljubljane, v Sadinji vasi v ČS Sostro. Po poklicu je učiteljica in najmlajšim v osnovni šoli predaja znanje, jim kaže poti različnih vrednot ter jih digitalno opismenjuje. Je mati štirih otrok, 2 študenta, gimnazijka in sedmošolec. Z možem imata majhno kmetijo, kjer se trudijo pridelati vse, kar je potrebno za samooskrbo. Je članica sveta Četrtne skupnosti Sostro, Športnega društva Zadvor, Društva žena in deklet Moste Polje. Najbolj jo izpopolnjuje lepo pisana in govorjena slovenska beseda, zato je pred 3 leti z veseljem sprejela vlogo glavne in odgovorne urednice glasila Sostrčan. Njeno prevozno in rekreativno sredstvo je kolo. Rada poje, igra kitaro, je zelo glasna in dobro voljo okoli sebe širi z nalezljivim nasmehom.

Ko sem pred leti postala članica Četrtnega sveta Sostro, sem spoznala, kako trd boj bijejo četrtni sveti, da pravično razdelijo tistih nekaj cekinov. Četrtna skupnost Sostro se močno razlikuje od ostalih ljubljanskih četrti. Zavzema kar eno tretjino MO Ljubljana, v kateri prebiva nekaj manj kot 7000 prebivalcev, kar za občino pomeni velik zalogaj. Veliko je neurejenih cest, potrebna je popolna oskrba s komunalno infrastrukturo. Mimogrede jeseni 2021 je v hribovskem predelu po 30 letih pogajanj končno iz pip pritekla čista pitna voda. V dolini Besnice temu ni tako. Tako je tem krajanom kršena ustavna pravica do čiste pitne vode. Potrudila se bom, da skozi Besnico ne bo tekla samo reka Besnica in to zelo kmalu.

Mnogo cest na ljubljanskem obrobju potrebuje stalno obnovo, saj se le – te obnavljajo nestrokovno in jih prva močna deževna ujma praktično odnese. Tega je pri nas res veliko. V veliki večini so ceste brez pločnika in so tako rekoč nevarne šolske poti,  tako se otroci v šole prevažajo s kombiji in z avtobusi, četudi živijo  v bližini. Mar nismo družba, ki spodbuja gibanje?

Ljubljana ima zeleno obrobje, trudimo si ga ohranjati kar najbolj čistega. A nenadzorovano odlagališče komunalnih odpadkov v zaprtem kamnolomu Sadinja vas ni odraz Zelene Ljubljane. Krajani opozarjamo na gost tovorni promet na preozki cesti. Pod in v bližini odlagališča so zajetja pitne vode za tri zaselke. Četrtni svet Sostro stalno opozarja na dogajanje v kamnolomu, a ker nismo stranka v postopku, ostaja zgolj pri opozorilih.

V zadnjem času buri duhove tudi gradnja kanalizacije. Krajani se sprašujemo, kako je možno v 21. stoletju graditi na takšen način. Obrobje Ljubljane ni mesto. Tukaj so vasi povezane v večini z eno cesto, ki pa se je v večini primerov ob gradnji zaprla. Tako so bili obvozi speljani po gozdnih in poljskih poteh, po katerih pa je nevarno in neprimerno spustiti avtomobile, kaj šele tovorni in avtobusni promet.

Na ljubljanskem obrobju je dela še veliko. Treba bo zavihati rokave, sprejeti predloge občanov, ki tam živijo, prisluhniti njihovim težavam in potem bo Ljubljana mesto vseh.

Maruša Babnik