Litostrojska stavka, ki se je zgodila med 9. in 15. decembrom 1987, je postala ključni mejnik v procesu demokratizacije Slovenije. Pod vodstvom inženirja Franceta Tomšiča so delavci izrazili nezaupnico takratnemu partijskemu in samoupravnemu sistemu ter zahtevali ustanovitev neodvisnih sindikatov. Ustanovili so tudi iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije.
Ta stavka je bila pomemben korak na poti do samostojne Slovenije, razglašene leta 1991, in brez teh pogumnih dejanj bi bila ta pot bistveno težja. Dogodek je tako postal temelj slovenske zgodovine in simbol zavedanja o pomembnosti delavskih pravic, svobode izražanja in družbene pravičnosti, vrednot, ki jih je potrebno ohranjati tudi danes.
Stavka v Litostroju ni bila zgolj sindikalni upor, temveč je prerasla v simbol širšega družbenega nezadovoljstva. Na ta prelomni dogodek se je ob njegovem obletnici spomnil tudi dr. Milan Zver, ki je izrazil spoštovanje do vseh, ki so skozi zgodovino s svojim delom, vztrajnostjo in pogumom prispevali k razvoju slovenske družbe.
»Spomin na litostrojsko stavko naj nas spodbudi k podpori tistim, ki ustvarjajo in k ohranjanju dostojanstva vsakega delavca,« je zapisal poslanec.
To zgodovinsko dejanje ostaja pomembno opozorilo o pomenu delavskega dostojanstva in pravic, ki jih moramo negovati.
Litostrojska stavka je bila uvod v proces, ki je dosegel svoj vrhunec s samostojno Slovenijo. Njena dediščina nas opominja, da je treba ohranjati vrednote, ki so bile pridobljene z veliko mero poguma in predanosti. Pomeni tudi opomin, da je svoboda izražanja ena temeljnih pravic, ki je ni mogoče jemati za samoumevno. Zgodovinski dogodki, kot je bila ta stavka, nas opominjajo na našo odgovornost pri zaščiti teh pravic in vrednot.
Ob obujanju spominov na pretekle dogodke je pomembno, da se zavedamo, kako so ti dogodki oblikovali našo sedanjost in kako lahko vplivajo na našo prihodnost. Litostrojska stavka je bila več kot le upor delavcev – bila je manifestacija želje po spremembi in boljšem življenju. Njena zapuščina je še vedno živa in nas spodbuja k razmišljanju o tem, kako lahko tudi danes prispevamo k bolj pravični družbi.
V spomin na litostrojsko stavko in njene pogumne udeležence se moramo zavezati k temu, da bomo še naprej branili delavske pravice in svobodo izražanja. To je naša odgovornost do prihodnjih generacij in do vseh, ki so se borili za pravice, ki jih danes uživamo.
Spletno uredništvo
