Na ministrstvu za zdravje je bil organiziran sestanek zaradi nenadnih odhodov štirih maksilofacialnih kirurgov v UKC Ljubljana. Med odhajajočimi sta tudi Vojko Didanovič in Tadej Dovšak, ki pojasnjujeta, da razlog za njuno odločitev ni plača, temveč nevzdržne delovne razmere in zaostritve, ki jih je prinesla nova zakonodaja.
Strokovna združenja opozarjajo, da odhodi kirurgov resno ogrožajo dostopnost zdravstvene oskrbe, podobne težave pa pestijo tudi druge bolnišnične oddelke.
Iskanje rešitev odloženo na prihodnje leto
Medtem ko konkretne rešitve še vedno niso na voljo, se pričakuje, da se bodo pogovori nadaljevali šele v januarju, kljub nujnosti situacije. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, Jasna Humar, je napovedala načrtovanje možnih rešitev šele takrat:
“Če smo se danes osredotočili predvsem na predstavitev težav, se bomo na naslednjem sestanku posvetili predstavitvi možnih rešitev.”
Zaposleni v UKC Ljubljana opozarjajo na dolgotrajno neurejene in infrastrukturno slabe razmere, ki se kljub obljubam že desetletja ne izboljšujejo.
Prikrito prelaganje krivde
Generalni direktor UKC, Marko Jug, zagotavlja, da delo na oddelku za zdaj poteka, vendar odpovedi močno otežujejo organizacijo. Pri tem prenaša moralno krivdo na zdravnike, podobno kot to počne vlada. Jug je izjavil:
“Zdravstveni sistem se ne rešuje tako, da se ga uničuje,”
s čimer je odgovornost za nastalo situacijo retorično preložil na zdravnike, namesto nase in na odločevalce, ki so za razmere dejansko odgovorni.
Administrativne rešitve in odzivi
Kirurge so pozvali, naj pridobijo naziv svetnik, kar bi po novi zakonodaji omogočilo dodatne oblike sodelovanja. Zakon namreč ostro ločuje delo v javnem (beri: državnem) in zasebnem zdravstvu. Gre za birokratsko gasilsko akcijo, s katero želijo zaobiti problem, ki so ga ustvarili sami – zdravniki v državnem sistemu namreč ne morejo opraviti vsega, kar bi sicer lahko, tudi zaradi omejitev, ki jim jih je eksplicitno naložilo Ustavno sodišče.
Ostri odzivi na situacijo
Mladi zdravniki so zapisali:
“Žalosti nas, da strokovnjak za hrbtenico nima dovolj lastne hrbtenice, da bi priznal, da stroke ne uničujejo kirurgi, temveč slabo upravljanje sistema. Podpiranje vladnih napadov na zdravnike in pričakovanja, da bodo delali v nemogočih razmerah, so nepošteni in politično populistični. Odgovornost delodajalca in države je, da v državnih zdravstvenih ustanovah uredi ustrezne pogoje dela.”
Podoben kritični ton je v sindikatu zdravnikov Fides, ki opozarjajo na škodljivost novele ZZDej.
Možni dolgoročni učinki
Sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ni prineslo nepričakovanih posledic, saj je bilo opozoril zdravstvene stroke v procesu sprejemanja veliko. Mnogi menijo, da gre za boj proti “razrednim sovražnikom”, s katerimi se politiki ne zmorejo usesti za skupno mizo. Vlada se pri sprejemanju ni zmenila za kritike zdravstvene stroke, da novela ZZDej ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstvenega sistema, kot sta pomanjkanje kadra in premajhna dostopnost do storitev.
Dr. Miha Lukač, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je opozoril:
“Namesto izboljšav zakon uvaja dodatne ovire, ki še dodatno slabijo že tako preobremenjen sistem. Omejuje svobodo dela zdravstvenih delavcev in ne povečuje dostopnosti do zdravstvenih storitev za bolnike.”
Obstaja tudi tveganje, da bodo določene specialnosti postopoma prešle iz javnega v samoplačniški sektor.
Spletno uredništvo
