Na Veliko soboto, dan pred Veliko nočjo, se kristjani po vsem svetu spominjajo mrtvega Jezusa, ki je bil položen v grob. V slovenskih cerkvah potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, zvečer pa bodo slovesne vigilije, ki jih bodo v stolnicah vodili slovenski škofje.
Po evangelijih so bili Jezusovi učenci na soboto po križanju prestrašeni in zmedeni. Jezusa so morali že v petek položiti v grob, saj je sobota za Jude dan počitka. Kot je pojasnil profesor na ljubljanski teološki fakulteti, Andrej Šegula, je Velika sobota dan, ko je Kristus počival v grobu po tem, ko je njegovo življenje končalo na križu.
Velika sobota je čas tišine, ko se Cerkev v molku in tišini pripravlja na največji krščanski praznik, vstajenje Jezusa Kristusa.
Ta dan je poln miru in spokojnosti, saj predstavlja čas žalovanja brez zavedanja, da se bliža novo življenje. Šegula je poudaril, da je to čas za osebni razmislek, meditacijo in globoko molitev.
Blagoslov velikonočnih jedi
Na Veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, kot so kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka izmed teh jedi nosi svojo simboliko: kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na ta dan zakurijo velikonočni ogenj in pripravijo jedi za velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo, prav tako ne prirejajo bogoslužij ob sobotah.
Vrhunec Velike sobote bodo večerne velikonočne vigilije, ki bodo potekale po Katoliških cerkvah. Slovenski škofje bodo vodili vigilije v stolnicah, kjer bodo katehumenom, pripravljenim na zakramente, podelili krst, obhajilo in birmo. V Baziliki svetega Petra v Vatikanu se bo ob 19.30 začelo slavje, ki ga bo vodil delegat papeža Frančiška, kardinal Giovanni Battista.
Spletno uredništvo
