Pa ga imamo. Cirkus namreč. Vsaj tako so ga poimenovali Green Dragonsi. Pa jim moram kar pritrditi. Kajti to kar počne gospod Mandarić, je točno to, cirkus. Pri tem mu odlično pomaga njegov športni direktor Ostojić, ki bi, kot kaže, bil rad trener, ne le športni direktor.
Odpustiti Pušnika, decembra 2015, potem ko je bil na prvem mestu z ekipo, je bila norost. Nikjer na svetu se namreč ne zgodi, da klub odpusti trenerja, ki vodi na lestvici.
Pušnik, Nikolić, Vanoli, Elsner in zdaj spet Pušnik. Vsi v letu in pol. Ja, cirkus imamo. Mandarić me, ob vsem tem, spominja na znanega italjianskega poslovneža Zamparinija, lastnika N.K. Palermo, ki menjava trenerje še pogosteje kot Mandarić. In kdo to najbolj občuti? Igralci, seveda!
Pušnik pravi, da ne bo dovolil posegov v njegovo trenersko delo in zahteva samostojno vodenje ekipe. Hmm, s Ostojićem bo to hudičevo težko. Nenazadnje je Pušnik odšel ravno zaradi njega. Obenem je Mandarić že “zagrozil”, da bo menjal še pet ali deset trenerjev, če bo potrebno, da bo Olimpija prepoznavna v regiji. Bolje bi bilo, da bi zamenjal pet ali deset športnih direktorjev, če bi bilo potrebno. Kajti Pušnik je že dokazal, da je dober trener, Elsner prav tako.
Počakajmo na naslednjo cirkuško predstavo. Prepričan sem, da je že za vogalom.
S. P.
