V prvem branju potrjeni pomembni zakoni
Teden pred prazniki se je začel dobro, saj smo zaključevali oktobrsko sejo DZ. V ponedeljek smo obravnavali Zakon o dohodnini, ki prinaša pomembne spremembe, o katerih smo že dolgo govorili in jih kot opozicijski poslanci večkrat vložili, a niso bile sprejete, saj jih je leva koalicija vedno zavračala, sami pa nismo imeli dovolj glasov. Najpomembnejša sprememba je zagotovo ta, da se predvideva postopni dvig splošne olajšane s 3500 eur na 7500 eur do leta 2025, kar pomeni, da se je država odpovedala določenemu delu dohodnine, ki jo vsak zaposleni v Sloveniji plačuje in bodo ta sredstva ostala posamezniku.
Poenostavljeno, zaradi tega bo imel višjo plačo. Tak ukrep je pomemben, saj mladi, zaradi nizkih in preobremenjenih plač, odhajajo v tujino, kjer imajo boljše pogoje. S tem bi se tudi doseglo, da se dohodki posameznikov, ki so nujno potrebni za življenje, ne bi obdavčevali. Tu gre dejansko za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so po strokovnih mednarodnih primerjavah tisti dohodki, ki pomenijo, da so nujni, da nekdo preživi.
Že prva Janševa vlada (2004 – 2008) je odpravila davek na izplačane plače, tako da s 1.1.2009 tega davka ni bilo več, a je delavec v Sloveniji še vedno bistveno dražji kot v drugih državah, zaradi česar nismo konkurenčni z drugimi in tisti z višjo izobrazbo odhajajo v tujino. Tudi Evropska komisija in OECD ugotavljata, da visoka obdavčitev dela negativno vpliva na trg delovne sile in posledično na BDP, posebej, ker je naše prebivalstvo eno najstarejših na svetu. Večkrat so nam že svetovali, da naj razbremenimo obdavčitev dela in obdavčitev prerazporedimo tako, da bo pripomogla k rasti BDP. Leve vlade tega niso želele narediti z obrazložitvijo, da se bo potem zbralo manj sredstev od davkov v državni proračun. To je morda na začetku res, a se, ker imajo ljudje več sredstev, viša kupna moč, kar povzroči višjo potrošnjo, s tem pa tudi več vplačanih davkov v proračun. Tudi tokrat svarijo, saj se bo na letni ravni, iz naslova dohodnine, zbralo 247 eur manj. A že v letošnjem letu, se je nateklo 214 mio eur več, ker je veliko več ljudi zaposlenih in ker je visoka kupna moč.
V SDS verjamemo, da nižanje davkov pomeni večjo gospodarsko aktivnost in posledično se tudi zbere več. To smo vsakokrat tudi dokazali. Razlika med našo vlado in levimi vladami pa je ravno v tem, da mi želimo več pustiti ljudem in naj se sami odločijo, kje bodo sredstva, ki jih imajo potrošili, levi pa si želijo čim več zbrati v proračunu in potem oni delijo tistim, za katere menijo, da si zaslužijo.
Tako so v preteklih desetletjih namenjali ogromna sredstva nevladnim organizacija z Metelkove 6, manj ali skoraj nič pa za oskrbo starejših ali nujne investicije v zdravstvu. Mi delamo obratno, ker se nam zdi nujno vlagati v področja, kjer so največji primanjkljaji. Smo pa povečali možnost, da ljudje 1%, in ne več 0,5 % kot je bilo doslej, namenijo nevladni organizaciji oz. društvu po svojem okusu.
Lani, ko je bilo, zaradi epidemije, veliko dejavnosti zaprtih, smo Slovenci veliko privarčevali. Gospodinjstva v Sloveniji so lani ustvarila rekordne prihranke. Povprečje med leti 2008 in 2020 je bilo 13 % stopnjo varčevanja, lani pa kar 22,6%. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imeli najvišjo stopnjo med opazovanimi državami Nizozemci (24%), najnižjo pa Slovaki (10,9%). Slovenija se je uvrstila na 3. mesto. Ko smo morali biti doma smo gledali stanovanja in ugotovili kaj vse manjka, kaj bi bilo potrebno popraviti sedaj to tudi počnemo. Tudi sama sem prebelila stanovanje, zamenjala vrata in del starega pohištva. Tako, da bodo privarčevana sredstva, pa višje plače gotovo prišle prav.
Novela predvideva tudi znižanje dohodninske stopnje pri oddajanju nepremičnin v najem iz sedaj veljavne 27,5 % na 15 %. Šarčeva vlada je to povišala, s tem pa povzročila, da še manj lastnikov oddaja stanovanja. Tako imamo veliko praznih stanovanje, medtem pa gradimo nove in nove, ki so predragi za mlade in mlade družine, ki jih najbolj potrebujejo. Z nižjim davkom na oddajanje nepremičnin se preprečuje oddajanje na črno. Računamo tudi, da bo nižji davek vplival na višino najemnine. To ne bo rešilo trga nepremičnin, a pomembni so tudi naslednji koraki, ko bi pomagali lastnikom, da se odločijo za oddajo svojih nepremičnin in jim pomagali z nasveti, kako to počnejo legalno.
V Sloveniji država delavcu, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo v obliki prispevkov in davkov pri minimalni plači vzame okoli 60 % njegove neto plače, pri povprečni
plači pa je ta odstotek okoli 80 %. Pri dvakratniku povprečne plače pa država delavcu vzame kar njegovo celotno neto plačo. Pri plačah višjih od dvakratnika povprečne plače pa ta odstotek narašča še bolj progresivno. Zato je v noveli predvideno še znižanje davčne stopnje v 5. dohodninskem razredu s trenutnih 50 na 45 %. To je pomembno predvsem za tiste, ki imajo nekoliko višje plače. Ti že sedaj največ prispevajo v različne blagajne, zato je ta razbremenitev pomembna. Predvsem ti; zdravniki, inženirji,… odhajajo v tujino tudi zato, ker so njihove plače res visoko obdavčene.
Predvidena je tudi sprememba v zvezi s plačilom za poslovno uspešnost. Slednje se ni bi več obravnavalo kot del plače, ampak bi bilo to plačilo v naravi. Ta nagrada, do višine povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili, ne bi bila obdavčena, če je to za zavezanca ugodneje.
Znižuje se tudi stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala iz 27,5 % na 25 %. Delodajalec bo ta sredstva lahko porabil za vlaganje in razvoj podjetja.
Novela prinaša tudi davčno olajšavo za zaposlovanje. Podjetniki bodo deležni enake obravnave glede davčnih olajšav po spremembi zakona kot pripadajo pravnim osebam. Davčne olajšave za zaposlovanje se širijo na zaposlovanje oseb v s tako imenovanim deficitarnim poklicem. Višina olajšave za te primere je 45 % plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve.
Novela predvideva tudi seniorske olajšave, kar pomeni znižanje davčne osnove v višini 1500 eur za starejše od 70 let.
Ob tako ugodnih spremembah za vse generacije državljank in državljanov je prav neverjetno, da so se opozicijski poslanci odločili, da novele Zakona o dohodnini ne podprejo. To je možno samo v Sloveniji.
Vsak dan govorijo, da so plače prenizke, da je delo davčno obremenjeno, da si delavci zaslužijo višje plače, ko bi se to res zgodilo, so pa proti. Očitno samo zato, ker tega niso predlagali oni, pač pa Vlada Janeza Janše. Huje od tega je, da je proti tudi konfederacija sindikatov.
Za delavce ali za proračun, saj je ena od sindikalistk dejala: »Kdo bo pa polnil proračun?«, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič pa: »Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam.«
Da bi se poslanci opozicije, poimenovani KUL izognili blamaži, ko bi glasovali proti višjim plačam in Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga končno dočakali, so v torek, ko je bilo na vrsti glasovanje, sejo obstruirali. V dvorani pa je ostal predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter s tem zagotovil sklepčnost. Poslanec Desusa Franc Jurša je bil odsoten zaradi bolezni, poslanec Ivan Hršak, pa zaradi grožnje s tulcem, ki jo je prejel tako kot predsednik vlade in večina ministrov.
Tako smo prisotni, v prvem branju potrdili zakone, ki so bili na dnevnem redu, razen Zakona o gradnji javnih najemnih stanovanj, s predlagateljem SD, ki predvideva za gradnjo stanovanj 1,6 milijarde eur. Pri zakonu o dohodnini jih je skrbelo, kako bomo nadomestili 247 mio eur, s svojim zakonom pa bi brez težav dali iz proračuna 1,6 milijarde eur.
Lahko bi dejali, saj ni res, pa je.
Alenka Jeraj
(Kolumna je avtorsko delo posameznika in ne odraža vedno stališča uredništva portala).
Kolumna je bila prvotno objavljena na Portalu-os.si.
