Dvig taks, ki udarja po žepu podjetnike in prebivalce
Ljubljana, nekoč znana kot mesto z odprtimi terasami, prijetnimi kavarnami in živahnim utripom, se vse bolj spreminja v prestolnico, ki postaja nedosegljiva za male podjetnike in obiskovalce. Mestna občina Ljubljana (MOL) pripravlja nov val podražitev, ki bo dodatno obremenil lokalno gospodarstvo, hkrati pa poglobil nezadovoljstvo prebivalcev.
Po predlogu, ki bo 17. novembra obravnavan na seji mestnega sveta, MOL načrtuje obsežno povečanje taks za uporabo javnih površin, predvsem za gostinske vrtove, ki so eden od simbolov mestnega utripa. Po novem naj bi se takse dvignile tudi do 60 odstotkov, kar je za številne gostince nedopustno in finančno nevzdržno.
Gostinci: “Plačevali bomo več, služili pa manj”
Na območjih za pešce v središču mesta bo cena za kvadratni meter v sezoni (od maja do septembra) narasla z 0,72 na 1 evro, v nizki sezoni pa z 0,50 na 0,70 evra.
Tudi gostinci zunaj mestnega jedra ne bodo izvzeti – tam bo dvig še bolj občuten, saj bodo takse narasle z 0,25 na 0,40 evra za kvadratni meter.
Za gostince to pomeni konkretno – več stroškov in manj dobička.
»Gostinske terase so obraz Ljubljane, zdaj pa jih mestna oblast spreminja v privilegij za tiste, ki si ga bodo še lahko privoščili,« opozarjajo predstavniki gostincev.
Po njihovih izračunih bodo morali stroške neizogibno prenesti na stranke, kar pomeni dražje pijače, obroke in storitve – posledično pa manj obiskovalcev.
Davki, parkirnine, vrtec, avtobus – kaj še?
Čeprav MOL dvige taks predstavlja kot “usklajevanje s trgom”, prebivalci v tem vidijo še en v nizu številnih dvigov cen.
Samo letos je Ljubljana že zvišala parkirnine, cene avtobusnih vozovnic in napovedala podražitev vrtcev.
Zdaj pa prihaja še podražitev prireditev, snemanj in gostinskih vrtov – torej vsega, kar mestu daje življenje in značaj.
Po novem bo snemanje komercialnih oglasov stalo 1200 evrov na dan (namesto 800), prireditve in shodi pa bodo poslej plačevali 500 evrov na dan – več kot dvakratno povišanje.
Za zabavne prireditve bo treba odšteti 2500 evrov na dan, otvoritve poslovnih prostorov pa bodo stale od 500 do 750 evrov na dan.
Tudi postavitev električnih polnilnic bo šestkrat dražja – s 100 na 600 evrov letno.
Učinek: manj dogodkov, manj življenja, manj Ljubljane
Čeprav MOL uradno trdi, da želi z novimi ukrepi “urediti rabo javnih površin”, številni opozarjajo, da gre za nove oblike finančnega pritiska na zasebni sektor.
Podražitve bodo udarile predvsem po manjših podjetjih, ki že zdaj komaj vzdržujejo poslovanje v prestolnici, kjer so stroški najvišji v državi.
“Zdi se, kot da mestna oblast pozablja, da prav ti ljudje ustvarjajo utrip mesta – ne uradniki, ampak tisti, ki vsak dan odpirajo lokale, prirejajo dogodke in skrbijo, da Ljubljana živi,” poudarjajo podjetniki.
Kaj bo s privlačnostjo mesta?
V času, ko številna evropska mesta iščejo načine, kako privabiti manjše podjetnike, ustvarjalce in turiste, se Ljubljana zdi, kot da gre v nasprotno smer. Dvig stroškov za osnovne dejavnosti zmanjšuje konkurenčnost, omejuje kreativnost in dolgoročno zmanjšuje privlačnost mesta za obiskovalce.
Če bodo ulice prazne, cene previsoke, terase zaprte – kaj bo ostalo od “najlepšega mesta na svetu”?
Odgovor na to bo moral kmalu podati župan Zoran Janković, ki se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom javnosti in očitki, da občina s pretiranimi podražitvami uničuje mestni duh.
Ljubljana ne potrebuje dražjih ulic – potrebuje življenje, dostopnost in spoštovanje do ljudi, ki jo ustvarjajo.
Vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: ali si želimo mesto za vse – ali mesto za peščico?
Spletno uredništvo
