Prejšnji teden je Knjižnica Dobrova ponovno odprla svoja vrata v prenovljeni stavbi Zelene doline na Ulici Vladimirja Dolničarja 17. Posodobljena knjižnica zdaj ponuja svetlejše in sodobnejše prostore z izboljšano dostopnostjo.
Poleg tega vključuje prostore za učenje, druženje in kreativno izražanje ter ponuja številne programe za vse starostne skupine, med katerimi so ure pravljic, predavanja, bralna srečanja, razstave in ustvarjalne delavnice.
Prednosti enotne članske izkaznice
Z enotno člansko izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana uporabniki pridobijo dostop do:
- izposoje knjig, revij, filmov in drugega gradiva v vseh enotah MKL,
- elektronskih knjig v slovenščini prek portala COBISS Ela,
- zvočnih knjig na platformi Audibook,
- pretočnih filmov iz Baze slovenskih filmov in platforme Kanopy.
Raznoliki programi za vse generacije
Knjižnica Dobrova ponuja pester nabor programov za obiskovalce vseh starosti:
- ure pravljic, predavanja, bralna srečanja, razstave in ustvarjalne delavnice,
- Ciciuhci – bralna značka za najmlajše,
- Poletavci in NajPoletavci – poletni bralni programi za osnovnošolce,
- Mesto bere – bralni projekt za odrasle, ki spodbuja kakovostno branje,
- izbor kakovostnih otroških in mladinskih knjig, označenih z znakom Zlata hruška.
Vizija knjižnice prihodnosti
Knjižnica Dobrova je del Mestne knjižnice Ljubljana, največje knjižnične mreže v Sloveniji, in sledi viziji odprte, vključujoče in razvojno naravnane knjižnice za vse generacije.
Prva omemba Ljudske knjižnice Dobrova sega v leto 1954, ko je imela okoli 806 enot gradiva. Dolgo časa je delovala v prvem nadstropju Zadružnega doma, kjer so jo vodili prostovoljci. Knjižnica je rasla in se razvijala, a doživela tudi stagnacijo in začasno zaprtje. Leta 1981 je postala enota Knjižnice Prežihov Voranc, kar ji je omogočilo stabilnejši razvoj. Leta 1991 je preselila v nove prostore v mansardi zadružnega doma, ki so omogočili nadaljnji razvoj.
Leta 2008 je bila pripojena Mestni knjižnici Ljubljana in postala del obsežne mreže z 35 enotami. Danes šteje 1.114 članov in ponuja dostop do približno 22.700 enot gradiva, s čimer ostaja pomemben kulturni in izobraževalni center.
Zelena dolina – nova priložnost za razvoj
Potreba po prenovi je bila očitna, saj stara stavba ni več ustrezala potrebam uporabnikov. Občina Dobrova – Polhov Gradec je dolgo iskala ustrezno rešitev, kar je vodilo do izgradnje stavbe Zelene doline, pomembnega mejnika v razvoju lokalne infrastrukture.
Knjižnica je arhitekturno zasnovana kot odprt prostor, ki spodbuja interakcijo med uporabniki, hkrati pa omogoča mir in zasebnost za poglobljeno delo. Sodobni standardi dostopnosti zagotavljajo prijazen dostop vsem generacijam, vključno z osebami z različnimi oblikami invalidnosti.
Knjižnica kot središče skupnosti
Knjižnica Dobrova bo postala osrednje lokalno stičišče, ki krepi občutek pripadnosti skupnosti. Spodbuja medgeneracijsko povezovanje ter bogati kulturno in izobraževalno življenje kraja.
Zasnovana je kot večnamenski prostor, ki povezuje različne družbene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter nudi sodobne pogoje za delovanje javnih institucij in društev.
V sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in Občino Dobrova – Polhov Gradec, se uresničuje vizija odprte, vključujoče in trajnostno naravnane knjižnice prihodnosti.
Spletno uredništvo
