Zaradi drastičnega padca uvoza dušičnih gnojil v Evropsko unijo slovensko kmetijstvo vstopa v novo sezono z le polovico potrebnih zalog. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je ogrožena stabilnost pridelave hrane.
Slovenski kmetje se po energetski krizi, visokih cenah vhodnih surovin in večletni negotovosti na trgih zdaj soočajo z novim resnim izzivom – pomanjkanjem dušičnih gnojil. Po podatkih Evropske komisije je uvoz dušičnih gnojil v EU januarja dosegel le 179.877 ton, kar pomeni več kot 80-odstotni medletni padec in komaj šestnajstino običajne ravni.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da trenutne zaloge gnojil v Sloveniji zadostujejo le za 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026, kar že vpliva tudi na načrtovanje pridelave za leto 2027. Po njihovem mnenju gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki predstavlja neposredno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost države.
Kaj stoji za zlomom dobave?
Pomemben dejavnik zmanjšanega uvoza je uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki ga je Evropska unija sprejela maja 2023. Ta sistem uvaja obveznost nakupa posebnih certifikatov za uvoženo blago z višjimi emisijami CO₂, med katere sodijo tudi gnojila.
Namen CBAM je zaščita evropske industrije in zmanjševanje ogljičnega odtisa, vendar ima ukrep tudi stranske učinke. Uvozniki morajo poravnati dodatne stroške, kar zmanjšuje konkurenčnost uvoženih gnojil in povzroča motnje v dobavnih verigah. Posledice se že kažejo na trgu – tako v količinah kot v cenah.
Cene rastejo, rezerve so izčrpane
Dušična gnojila predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU, v preteklosti pa je bilo več kot 30 odstotkov teh količin uvoženih. Ko se tak delež čez noč zmanjša, je vpliv na trg neizogiben.
Cene gnojil so januarja za približno četrtino višje od povprečja leta 2024. Za kmete to pomeni dodatno finančno breme, saj gnojila predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov pridelave.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so slovenski kmetje že v preteklih letih zaradi visokih cen energentov in surovin zmanjševali porabo dušika. Med letoma 2021 in 2023 se je uporaba občutno znižala, leta 2024 pa se je le delno stabilizirala, vendar ostala pod predkriznimi ravnmi. To pomeni, da slovensko kmetijstvo v aktualno krizo vstopa brez večjih prilagoditvenih rezerv.
Po oceni KGZS novi padec razpoložljivosti gnojil ne pomeni postopne prilagoditve praks, temveč realno tveganje za nižje donose in zmanjšanje obsega pridelave.
Posledice za prehransko varnost
Nižja uporaba dušičnih gnojil praviloma pomeni nižje pridelke, zlasti pri žitih in drugih poljščinah. To lahko vpliva na domačo samooskrbo ter poveča odvisnost od uvoza hrane. V času geopolitičnih napetosti in nestabilnih trgov to predstavlja dodatno tveganje za prehransko varnost.
Slovenija je že zdaj v številnih segmentih prehranske verige odvisna od uvoza. Dodatno zmanjšanje domače pridelave bi lahko povzročilo pritisk na cene hrane in še poslabšalo položaj tako proizvajalcev kot potrošnikov.
Poziv vladi k ukrepanju
KGZS od vlade pričakuje jasno javno opredelitev do razmer in konkretne ukrepe. Med predlogi so pobuda Slovenije na ravni EU za začasno prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila, priprava nacionalnih interventnih ukrepov z možnostjo državnih pomoči ter vzpostavitev krizne koordinacije s predstavniki kmetijskega sektorja.
Zbornica opozarja, da gre za časovno občutljivo vprašanje. Če se težave z dobavo in cenami ne bodo pravočasno rešile, bo škoda vidna šele ob žetvi – takrat pa bo za popravke že prepozno.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bo država ukrepala dovolj hitro in odločno, da zaščiti domačo pridelavo hrane. V nasprotnem primeru se lahko trenutne težave s surovinami kmalu prevedejo v višje cene in manjšo prehransko varnost.
Spletno uredništvo
