Na volitvah 6. decembra 1992 je imelo pravico voliti 1,491.374 prebivalcev. Glasovalo je 1,280.252 volivcev ali 85,84% od vseh volivcev. Izbirali smo lahko med Milanom Kučanom, Ivanom Bijakom, Jelkom Kacinom, Stanislavom Buserjem, Darjo Lavtižar Bebler, Alenko Žagar Slano, Ljubom Sircem in Francetom Tomšičem. Kučan je postal predsednik s 63,9 % prejetih glasov.
Leta 1997 je bila volilna udeležba nižja od tiste leta 1992, saj je svoje glasove oddalo 1.057.928 volivcev. Ponovno je zmagal Milan Kučan s 55,5 % glasov. Njegovi protikandidati so bili: Janez Podobnik, dr. Jožef Bernik, mag. Marjan Cerar, Marjan Poljšak, Anton Peršak, dr. Bogomir Kovač in Franc Miklavčič.
Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico glasovati 1.609.985 oseb, glasovalo pa je skupaj 1.160.309 ali 72,07 % volivcev. V prvem krogu je dr. Janez Drnovšek prejel 44,39 % glasov, Barbara Brezigar pa 30,8 %. V drugem krogu je bil dr. Drnovšek izvoljen za predsednika RS z 56,52 % glasovi, Barbara Brezigar jih je prejela 43,48 %.
Leta 2007 je bila volilna udeležba še nižja. Pravico glasovati je imelo skupaj 1.720.481 volivcev, glasovalo jih je 992.245. Lojze Peterle (28,73 %) in dr. Danilo Türk (24,47 %) sta prišla v drugi krog, kjer je prvi izgubil veliko prednost. Tako je slednji postal predsednik RS. Glasove mu je zaupalo 68 % volivcev, Peterletu pa 32 %.
11. novembra 2012 je na volitvah za predsednika RS glasovalo le 828.752 volivcev oziroma 48,41 % volilnih upravičencev. Borutu Pahorju so volivci v prvem krogu zaupali 39,87 % glasov, Danilu Türku 35,88 % in dr. Milanu Zveru 24,25 % glasov. V drugem krogu volitev je Borut Pahor z 67,37 % prejetih glasov premagal Danila Türka, ki je dobil 32,63 % glasov.
In leta 2017? Komu bodo volivci v nedeljo, 22. oktobra, po vašem mnenju namenili največ glasov? Je dozorel čas, da se v čim večjem številu odpravimo na volišča? Je nastopil čas, da Slovenija dobi prvo predsednico?
S. L.
