V sklopu sprejemanja novega zakona o gostinstvu, ki predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom na največ 60 dni, ljubljanska občina načrtuje, da bo to dovoljeno le v mesecih juliju in avgustu. Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci razkril, da se bo zakon uveljavljal z mislijo na zmanjšanje pritiskov na stanovanjski trg.
Inštitut 8. marec je na ljubljanskega župana Zorana Jankovića naslovil javno pismo, v katerem poziva Mestno občino Ljubljana k ustreznejšemu obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin. Inštitut zahteva izredni nadzor nad pobiranjem NUSZ-ja in predlaga spremembe odloka, ki bi obdavčile stanovanjske nepremičnine, uporabljene za kratkoročno oddajanje, po višjih stopnjah.
Zoran Janković je na novinarski konferenci poudaril, da je edina rešitev za nižje cene nepremičnin v Ljubljani povečanje ponudbe. Trenutno je v gradnji 2000 stanovanj, kar naj bi po njegovem prepričanju znižalo cene. Poleg tega je v okviru projektov občinskega javnega stanovanjskega sklada v gradnji skoraj 300 javnih neprofitnih stanovanj.
“Cena bo nedvomno padla,” je večkrat poudaril Janković.
Število prebivalcev Ljubljane se je v zadnjem desetletju povečalo za približno 15.000, kar predstavlja pet odstotno rast. Mestna občina se kljub temu sooča z omejenimi kadrovskimi viri za nadzor nad kratkoročnim oddajanjem, zato bo potrebna pomoč države pri izvajanju nadzora.
Janković je izrazil optimizem glede prihodnjega razvoja Ljubljane, ki je trenutno v največjem razvojnem ciklu v času samostojne države. Trenutno je v teku približno 150 mestnih projektov, medtem ko Janković še ni razkril svojih načrtov glede morebitnega novega županskega mandata.
Inštitut 8. marec vztraja, da ni potrebe po čakanju do leta 2030 za pravičnejšo obdavčitev kratkoročnega oddajanja. Menijo, da bi bilo mogoče odlok spremeniti takoj, kar bi prineslo bolj pravične obdavčitve nepremičnin, ki se uporabljajo za kratkoročno oddajanje.
V inštitutu si prizadevajo za odgovore občine glede števila stanovanj, ki se oddajajo kratkoročno in za katere je odmerjen NUSZ glede na dejansko rabo.
Vprašanje regulacije kratkoročnega oddajanja stanovanj v Ljubljani ostaja odprto, medtem ko se mestne oblasti in različne organizacije ukvarjajo z iskanjem rešitev, ki bodo obvladovale pritisk na stanovanjski trg in zagotavljale pravično obdavčitev. Pozabljajo pa, da gre dejansko za nepremičnine v zasebni lasti, predvsem pa, da tak način oddaje dejansko funkcionira po celem svetu.
Za nižje cene najemnin v prestolnici bi poskrbeli le tako, da bi država in mesto zgradila bistveno več stanovanj, ki bi jih ponudila trgu. Večja kot bi bila ponudba najemniških stanovanj, bolj bi se cene najema normalizirale in bile dostopne najemnikom.
Stanovanja, ki se oddajajo v kratkoročni najem, te težave najverjetneje ne bodo rešile, ker ima lastnik seveda pravico, da oddaja nepremičnino po cenah, kakršne so na trgu, ali pa stanovanja v daljši najem niti ne odda.
Spletno uredništvo
