Janez Janša: Šarčeva koalicija je politično truplo, odvisno od cenika Zmaga Jelinčiča

“Vse, kar se je dogajalo glede umika vojakov iz Iraka je bilo na meji med komedijo in tragikomedijo. Žal je šlo tudi za igranje z ugledom slovenske vojske, ki je že tako ali tako osiromašen,” je v oddaji Politično na TV Slovenija 1 dejal Janez Janša. Predsednik stranke je Šarčevo koalicijo označil za “klinično mrtvo” ter za “politično truplo”, ki je odvisno od “cenika Zmaga Jelinčiča”.

 

Tokratni teden je zaznamovalo mednarodno dogajanje, ki je bilo še kako povezano s Slovenijo. Najprej se je zaradi zaostrenih odnosov med ZDA in Iranom zgodil umik šestih slovenskih vojakov iz Iraka. Scenariji so se odvijali kar javno, morda celo zaradi javnosti, ki je sprva spraševala, zakaj vojaki še niso doma, ko so bili doma pa, zakaj smo edini umaknili pripadnike specialne enote, vajene prav kriznih razmer. Največ kritik sta bila deležna predsednik republike Borut Pahor in obrambni minister Karl Erjavec, nekateri so poteze Erjavca videli v luči kongresa njegove stranke prihodnjo soboto.

Na vprašanje voditeljice Tanje Gobec, ali je šlo pri umiku šestih slovenskih vojakov za politični šov, kot pravijo nekateri, ali preprosto za umanjkanje nekega strateškega razmišljanja, je predsednik SDS Janša dejal, da je “šlo za marsikaj, zagotovo je šlo tudi za skrb za varnost slovenskih vojakov. Tega ne smemo odrekati.” Izpostavil je, da je vse, kar se je dogajalo, bilo na meji med komedijo in tragikomedijo. “Resda so se razmere spreminjale. Ampak takrat, ko se razmere spreminjajo, mogoče izdaš nekaj sporočil za javnost, ko poveš, kaj boš naredil, pa skličeš tiskovno konferenco, ne pa obratno. Žal je šlo za igranje z ugledom slovenske vojske, ki je že tako ali tako osiromašen,” je ocenil Janša.

 

 

Predsednik vlade Marjan Šarec je v soboto na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je šlo za medijski pomp, ki ga ne bi smelo biti, Janez Janša pa je zapis komentiral z besedami: “Mar ni to, kar ste ravnokar citirali, napisal predsednik vlade, ki bi moral preprečiti, da bi se kaj takega dogajalo oziroma poskrbeti, da bi se stvari dogajale normalno?” Nato je Janez Janša nadaljeval: “V Iraku pri naših inštruktorjih sem bil, mislim da, leta 2006. Ko smo pristali z bojnim helikopterjem pri bazi blizu Bagdada, so ravno pometali ostanke minometne mine, ki je malo prej padla tja. Pa ni nihče zganjal nobene panike, pa tudi teh slik nismo kazali naokrog. Tako da, težko bi pričakovali, da bo ravnanje ravno v tem segmentu obrambe in varnosti drugačno, kot je kjerkoli drugje.”

Evropska unija je po umoru iranskega generala Sulejmanija bila zelo zadržana do politike ameriškega predsednika, Janša pa je javno podprl njegovo potezo. Kot je pojasnil, je do eliminacije Sulejmanija prišlo po tem, ko so enote tega generala nekaj dni pred novim letom zmasakrirale na tisoče Irancev, ki so protestirali tako kot protestirajo tudi danes protestirajo. “Pa temu tudi evropska javnost ne posveča toliko pozornosti kot pa umoru sponzorja šiitskega terorizma po svetu. Kar se tiče reakcije Evropske unije – po Evropi so bile reakcije različne. Iran je vplivna država. , kar se ni dogajalo samo v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih evropskih državah,” je povedal predsednik SDS. Dodal je, da je seveda veliko razhajanj glede tega, kaj sedanja situacija pomeni za varnost Evrope.

“Po mojem mnenju je ravno ta del Iraka, kjer so oziroma so bili tudi naši inštruktorji, strateškega pomena za varnost Evrope, zaradi tega, ker danes, ko je v Iraku demokracija, imajo šiitske stranke, ki so pod vplivom Irana, večino. V bližnji prihodnosti bo po mojem mnenju parlament v Bagdadu izglasoval resolucijo, s katero bo omejil avtonomijo Kurdistana. Potem bodo tja poslali vojsko in če ne bo tam mednarodnih sil, ki bi to preprečile, bo prišlo do spopadov. V tem primeru bo Evropa tista, ki bo trpela posledice še nekaj milijonov kurdskih beguncev. To ne bo niti Izrael niti ne bodo to ZDA,” je ocenil predsednik SDS.

Predsednik stranke Šarčevi manjšinski vladi napoveduje kratek rok trajanja, omenjajo se tudi predčasne volitve. Ali kot je povedal Janša: “Ta koalicija je bila klinično mrtva že od samega začetka. Umetno dihanje ji je zagotavljala Levica. Tega umetnega dihanja ni več. Gre za politično truplo, ki se ohlaja. Hitrost tega ohlajanja pa je odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča. Tako, da vprašanje glede dolžine trajanja te vlade je treba naslavljati na Jelinčiča. On je tisti, ki to ohranja pri življenju. Koliko je to v interesu države, koliko je to tista stabilnost, ki jo Slovenija potrebuje, pa presodite sami.”

Predsednik stranke je odgovoril tudi na vprašanje o tem, kako je mogoče, da sta SDS in Levica kljub ideološko različnim pogledom, obe glasovali proti Mlinarjevi, ter da se strinjamo tudi z nekaterimi zakonskim rešitvami.  Po njegovih besedah je Levica tista, ki skuša popraviti vtis, ki ga je zapravljala in izgubljala tudi podporo javnosti na začetku, ko je bila nadkoalicijska stranka. “Zdaj Levica redko glasuje za vlado. Zaradi tega v neki bližnji prihodnosti ta vlada ne more računati na neko ponovno strateško podporo te stranke. To dodatno potrjuje dejstvo, da je ta koalicija klinično mrtva. Vprašanje je, kaj je možno v tej situaciji narediti? V tej sestavi parlamenta neke zelo razvojno naravnane koalicije ni mogoče sestaviti. Možno je sestaviti nekaj boljšega, da se predvsem prepreči škoda, pa mogoče ne zapravi vseh priložnosti, ki jih Slovenija še vedno ima, nenazadnje sta recimo v Bruslju dve milijardi nepočrpanega evropskega denarja,” je poudaril predsednik stranke. In nadaljeval: “Ali je tu nekdo dovolj ambiciozen, in poskusi sestaviti neko vlado, ki običajno v Sloveniji,- dva takšna poskusa smo že imeli -, traja kakšno leto, pa se bo pokazalo v naslednjih tednih.” Kot je dejal Janša, se v SDS zavedajo, da nekaj trdnega ni možno sestaviti. “Dilema, ki je pred nami in tudi pred drugimi stranki je, ali se bo preprečevalo škodo ali pa bomo vendarle vsi trezno razmislili, če Slovenija, kljub temu, da je od prejšnjih volitev preteklo relativno malo časa in da si niti poslanci niti večina javnosti tega ne želi, vendarle ni prišla do trenutka, ko bi bilo to potrebno. Nenazadnje, nekatere evropske države gredo dvakrat trikrat na volitve, da pridejo do rešitve,” je dejal Janša.

Na vprašanje glede poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v zvezi z arbitražo in očitkih, da je javna objava poročila škodovala Sloveniji, je Janša dejal, da ima formalno večino v tej komisiji opozicija, toda odkar Zmago Jelinčič glasuje za vlado, Levica pa v komisiji ne sodeluje, je mogoče v tej komisiji karkoli sprejeti samo, če del vladne koalicije sprejme neko poročilo, sklep ali odločitev. “Tako je bilo tudi v tem primeru, torej tega očitka, če gre za očitek, ne naslavljajte na opozicijo, kajti stvar je bila tako trdna, da so jo podprli tudi nekateri iz vlade oziroma vladne koalicije,” je dejal Janša in dodal, da “če bi tudi vlada sama pravilno reagirala na to poročilo, potem bi poročilo uporabila za krepitev slovenskih argumentov, ne pa obratno, saj je poročilo je v bistvu razbremenjevalo odgovornost slovenske države za tisti fiasko pri kršenju arbitražnega sporazuma.”

Glede dogajanj v Evropski ljudski stranki, ki ga je nekaj dni nazaj komentiral madžarski premier Orban, ki je dejal, da se Evropska ljudska stranka krči in slabi, pa je predsednik SDS dejal, da to stališče znotraj ELS ni osamljeno. “Ko sem bil nazadnje član Evropskega sveta, je bilo tam 16 predsednikov vlad iz vrst ELS, danes jih je pol manj, torej smer oziroma gibanje ni ravno prava. Tukaj bo prišlo do sprememb, bodisi znotraj Evropske ljudske stranke, bodisi v iskanju alternativ,” je še zaključil predsednik stranke.

U. C.