Predsednik vlade Janez Janša je v svoji poslanici ob današnjem prazniku dneva suverenosti poudaril, da se je oktobra leta 1991 zgodilo nekaj, kar je bilo še leto prej za večino nepredstavljivo.
Nič v življenju človeka in naroda ni samoumevno. Še posebej ne tako veličastni dogodki kot sta rojstvo in uspešna obramba samostojne države. Na državni praznik Dan suverenosti se spominjamo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije. Oktobra 1991 je zadnji vojak okupatorske Jugoslovanske armade (JLA) zapustil Slovenijo. Slovenija je ne le pravno-formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.
Slovenija v osamosvojitveni vojni ni imela zaveznikov, na katere bi se lahko naslonila. Prav tako nismo imeli pomoči, na katero bi lahko računali v bitki za vzpostavitev lastne in suverene države. Zanesli smo se lahko le nase – na svoje znanje, na svoje sposobnosti, na svojo odločenost, da bomo imeli svojo domovino. Obenem pa smo upali tudi na nekaj božjega blagoslova.
Kljub izdaji slovenskega naroda in razorožitvi Teritorialne obrambe smo uspeli oblikovati svojo vojsko. Zmago v vojni za Slovenijo in proti jugo komunistični JLA je dosegla slovenska vojska skupaj s slovensko policijo, vojska slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, ki so nastale iz Manevrske strukture narodne zaščite. Še nikoli v zgodovini slovenskega naroda ni bilo tako veliko ljudi lahko hvaležno veliki manjšini svojih sonarodnjakov.
Kakšna je moč poguma in hrabrosti, ki sta rojena iz ljubezni, pa izpričujejo videoposnetki tistih usodnih dni pred skoraj 30. leti. Z globokim spoštovanjem gledamo posnetke naših sodržavljanov iz Vipavske doline in drugod, ki so se z golimi pestmi in rokami lotili tankov JLA. Z veliko mero ne le državljanskega poguma, temveč tudi modrosti nam je uspelo premagati vojsko, za katero je veljalo, da je deseta najmočnejša armada na svetu.
Slovenke in Slovenci pa smo lahko ponosni, ker smo v bitkah, ki smo jih bojevali, pokazali tudi izjemno srčnost in čut za čast. Ranjence pripadnike JLA smo zdravstveno oskrbeli brez razlik. Nad agresorskimi vojaki se nismo maščevali, tudi takrat ne, ko so sklonjenih glav odhajali iz Kopra. Tiste mlade fante, ki so jih proti njihovi volji poslali nad nas in ki so najverjetneje mislili, da jih bomo postrojene postrelili, smo s karto za vlak in civilnimi oblekami poslali domov. Iz Slovenije v času osamosvojitvene vojne niso bežale trume beguncev, nihče ni bil prisilno mobiliziran, nismo doživeli razkosanja slovenskega ozemlja.
Čeprav so vojni časi vedno kruti, smo lahko kot narod vedno ponosni na to, da smo bojevali častno bitko. Tako je naš cilj, uresničitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno in suvereno državo Slovenijo, še bolj žlahten in svetal. Za vedno v zgodovino zapisan kot dokaz zrelosti slovenskega naroda in poguma njegovih vojakov.
Zaradi poguma, modrih odločitev in enotnega ter v skupni ideji povezanega slovenskega naroda, smo si kljub političnim razlikam in nagajanju nekaterih priborili samostojno državo, o katerih so sanjale mnoge generacije pred nami.
Današnji dan naj bo zato spomin in opomin, kako nas povezanost v skupnem cilju kot narod ohranja žive in močne. Naj se v nas krepi zavedanje, da skupaj vedno lahko premagamo tudi tisto, kar se zdi nepremagljivo. In že jutri dosežemo to, kar je bilo še včeraj nepredstavljivo. Zgodovina nas uči, da nič ni nemogoče, če smo kot narod enotni.
Iskrene čestitke ob državnem prazniku Dnevu suverenosti! Ostanimo zdravi in pogumni.
