Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pozvalo Slovenijo, da se izjasni o pritožbi predsednika SDS, Janeza Janše, ki se je na sodišče obrnil zaradi obsodbe glede žaljivega tvita o novinarki Eugeniji Carl. Janša se je na ESČP obrnil, potem ko sta vrhovno in ustavno sodišče potrdila njegovo obsodilno sodbo. Pravnik Jurij Toplak meni, da je izid težko napovedati.
Janez Janša je pritožbo na ESČP vložil julija 2024. Sodišče je 16. julija pozvalo tako Janšo kot Slovenijo, naj pojasnita, ali je bila Janši kršena pravica do svobode govora. Janša v pritožbi trdi, da so slovenska sodišča napačno ocenila pomembne vidike primera, vključno s političnim ozadjem njegove izjave in njegovim položajem kot člana politične opozicije. Pravi, da je njegov zapis opozoril na problem pristranskosti medijev, kar je v javnem interesu.
Janša poudarja, da sodišča niso upoštevala, da je bil zapis objavljen na Twitterju (danes X), znanem po “spontanih in ekspresivnih izmenjavah kratkih mnenj”. Trdi, da je Carl javna oseba in da je bil njegov zapis metafora za njeno pristransko poročanje.
ESČP je strani pozvalo, naj se opreta na pet podobnih sodb. V primeru Sanchez proti Franciji ni prišlo do kršitve svobode izražanja, medtem ko so v drugih primerih proti Turčiji, Madžarski, Armeniji in Makedoniji države kršile svobodo izražanja. Pravnik Jurij Toplak, direktor raziskovalnega centra Alma Mater Vienna, pravi, da je sodišče skozi leta spreminjalo prakso glede svobode govora.
“Zadeva je nepredvidljiva in odvisna tudi od tega, kateri sodniki bodo odločali,” navaja Toplak. “Možno je, da bo sodbo sprejelo sedem sodnikov, lahko pa se odločijo zadevo prepustiti velikemu senatu 17 sodnikov,” dodaja.
Novinarka Eugenija Carl je od Janše zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve zaradi žaljivega tvita. Janša je marca 2016 na Twitterju zapisal, da “na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Eugenije C. in Mojce PŠ”. Prvostopenjsko sodišče je Carlovi prisodilo odškodnino v višini 6000 evrov.
Janša se je pritožil na višje sodišče, ki je pritožbo zavrnilo. Nato je vložil zahtevo za revizijo na vrhovno sodišče in ustavno sodišče, vendar neuspešno. Ustavno sodišče je poudarilo pomen svobode izražanja izvoljenega predstavnika, vendar le, če prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi in ne vsebuje žaljivih izjav “ad personam”.
“Če je pritožnik res želel odpreti temo o domnevni politični pristranskosti, bi to lahko izrazil na manj žaljiv način,” so zapisali sodniki.
Janšev primer odpira vprašanja o mejah svobode govora in vlogi sodišč pri varovanju te pravice. Sodišče v Strasbourgu bo odločalo, ali je bila Janši kršena pravica do svobode izražanja, kar bi lahko imelo pomembne posledice za podobne primere v prihodnosti.
Spletno uredništvo
