Predsednik vlade Janez Janša danes nadaljuje z zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju. Na zasedanju evropske voditeljice in voditelji razpravljajo o situaciji v Ukrajini, obrambi, energiji in prehranski varnosti.
“Veseli me, da smo včeraj dosegli dogovor o šestem paketu sankcij, gre za paket, ki je bil zahtevnejši od prejšnjih petih, ker je tukaj del energetskega svežnja in vse države članice nismo v enakem položaju. Najtežji oreh je bil poiskati rešitev za tiste države, ki nimajo dostopa za tankerje, ki bi dostavili nafto po morju. Slovenija na srečo ta dostop ima, tako da smo bolj iskali rešitve za druge,” je povedal predsednik vlade. Po njegovih besedah pa najtežji oreh s področja energetike še prihaja, to pa je vprašanje plina. “Tukaj pa vso srečo tistim, ki bodo našli rešitev za kvadraturo kroga,” je dodal premier Janez Janša.
“Kar se tiče situacije v Ukrajini, pa sankcije niso ključno vprašanje, temveč je ključna situacija v Donbasu, kjer ruska vojska napreduje,” je povedal predsednik vlade in dodal, da ima Rusija premoč v zraku, oklepu in težkem orožju. “V kolikor se EU in Zahod ne želita čez en mesec pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se moramo osredotočiti na vojaško pomoč Ukrajini,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.
“Kar se tiče oskrbe z nafto za Slovenijo, tiste komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji že sedaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov, in če to drži, potem ne bi smelo biti nobenih zapletov, niti bistvenih neposrednih vplivov na samo ceno energentov,” je povedal premier. Dodal je še, da gre pri vprašanju nafte, predvsem za vprašanje cene in ne količine. “Če so cene zelo visoke, Rusija lahko proda pol manj nafte, pa bo imela še vedno več denarja za financiranje vojne v Ukrajini, hkrati s tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, s to vojno destabilizira svetovne trge in sama povzroča višje cene nafte, energentov, hrane in to je glavni problem, zato upam, da bomo danes našli kakšne bolj konkretne rešitve za to, kako vplivati na cene energentov,” je povedal predsednik vlade. Dodal je, da ima Evrope potrebne instrumente v svojih rokah, ” a smo še vedno ujetniki paradigem izpred let, ko ni bilo ne vojne ne visokih cen in je veljala paradigma zeleni prehod, ne glede na to, koliko to stane.” “Če bo EU našla pravi pristop, potem bo to stabiliziralo cene energentov,” je še ocenil predsednik vlade.
Predlog za skupno naročanje energentov je po mnenju predsednika vlade dober, pri čemer je spomnil, da smo tak pristop predlagali že oktobra lani. “Formalni okvirni so več ali manj postavljeni, a tukaj čaka evropske institucije in države članice še veliko dela, ker gre za uskladitev formalnih evropskih okvirov in komercialnega pristopa, ki velja na skupnem evropskem trgu,” je povedal predsednik vlade.
Na vprašanje o tem, kaj so ključni izzivi prihodnosti EU, je predsednik vlade odvrnil, da je zagotovo v predvidljivi prihodnosti ključni izziv vojna v Ukrajini, ki vpliva na vse, na drugačno geostrateško razporeditev v svetu, na manjša krizna žarišča. “Vpliva tudi na dodatno nestabilnost na Zahodnem Balkanu in prav vojna v Ukrajini je tisti fokus, na katerega se morata osredotočiti tako slovenska kot evropska politika,” je dejal premier. “Ključna je skrb za zaustavitev podora ruskih agresorjev na Vzhodu, ker če bo Rusija tu osvajala nova ozemlja, bo to po eni strani povzročilo povečanje apetitov na strani agresorja in na drugi strani politično napetost v Ukrajini, izgubo kredibilnosti EU in Zahoda, to pa bo vse vplivalo na cene na trgu, na prehransko in energetsko varnost, tako da v Ukrajini se odloča boljša ali slabša prihodnost Evrope in Slovenije,” je povedal predsednik vlade.
Glede nasveta za prihajajočo vlado v okviru zunanje politike je predsednik vlade svetoval proaktivno politiko. “Nevralgična točka je Ukrajina, potrebno je poznati mnoge podrobnosti in sposobnost koncentracija na to nevralgično točko, je ključ do tega, da bo Slovenija prispevala svoj delež k temu, da bomo v prihodnost v Evropi in v Sloveniji živeli v miru in blagostanju,” je povedal premier Janez Janša. Prav tako je dejal, da je bil v tem mandatu tretjič član Evropskega sveta “in v tem trenutku v tej sestavi Evropskega sveta ni nikogar, ki bi il z mano tudi v mandatu 2004 – 2008. Če bom še kdaj član Evropskega sveta pa upam, da bodo takrat člani tudi pogumni ljudje, ki sem jih srečal zadnji dve leti.” Predsednik vlade je ob tem izpostavil premierke Danske, Finske, Švedske, Estonije, “ker v tem trenutku so one tiste, ki na nek način v pravo smer usmerjajo evropski čoln.”
V odgovoru na vprašanje za tuje medije glede aktualne situacije v Ukrajini, pa je predsednik vlade dejal, da se je februarja svet spremenil. “Še vedno skušamo razumeti, kakšne pomembne spremembe se dogajajo in v to situacijo smo prišli tudi, ker je bilo pomanjkanje ambicij in odgovorov na strateška vprašanja. Širitev EU je eden od strateških odgovorov na aktualne izzive,” je povedal predsednik vlade.
Glede možnosti članstva Moldavije, Gruzije in Ukrajine v EU, pa je predsednik vlade dejal, da je v pogovorih, ki se odvijajo od februarja letos, videl jasno ločnico znotraj EU, kar se tiče vprašanj širitve. “Nekatere države si želijo, da te države ostajajo v čakalnici ali pa še pred njo tako dolgo kot je le mogoče, saj si tako zagotavljajo poceni delovno silo. Sam temu nasprotujem. Evropa je bila zgrajena na drugačnih vrednotah. Vidimo, da se Švedska in Finska pridružujeta Natu. To je eden redkih svetlih trenutkov, ki jih vidimo v trenutni situaciji in EU mora slediti tej poti,” je povedal predsednik vlade.
“EU mora spremeniti kriterije in se vrniti k prvotnemu duhu EU. EU je bila zgrajena kot mirovni projekt, ne pa zgolj kot enotni trg, s cenami in gospodarstvom, ki vpliva na vse. Junijski svet bo tako pomenil trenutek resnice za EU,” je zaključil predsednik vlade.
