Župan Janković je v nedavnih izjavah na Orlah  pokazal, da se politične igre v Sloveniji še vedno vrtijo okoli delitve in obvladovanja ljudi, namesto združevanja in iskanja rešitev za skupno dobro. Namesto da bi spodbujal dialog in skupno delovanje, zavaja ljudi in širi sovraštvo.

Njegove izjave o SDS-u so zlasti zaskrbljujoče. Svoje politične nasprotnike označuje kot sovražnike, ki jih je treba izgnati v opozicijo. Njegova namerna delitev ljudi in političnih skupin vodi k sovraštvu med državljani in izključevanju drugače mislečih. Namesto da bi spodbujal raznolikost in sprejemanje drugačnih mnenj, se župan Janković zavestno zateka k sovražnemu govoru.

V svojih izjavah župan z lahkoto manipulira s čustvi ljudi in zavaja javnost. Zavaja jih glede dosežkov politične opcije, ki jo zastopa in jih zavaja glede stališč in namenov drugih strank in politikov. Njegove besede so polne cinizma in pretvarjanja, ki so značilni za politične igre.

Tako ravnanje je nesprejemljivo v vsakem demokratičnem okolju. Politiki bi morali delovati za dobrobit ljudi, ne pa za svoje osebne interese ali interese svoje politične stranke. To zahteva poštenost, iskrenost in odprtost do drugače mislečih. Tako politiki lahko vodijo ljudi k reševanju problemov in ustvarjanju boljših pogojev za vse.

Sovražni govor je zelo nevarna oblika retorike, ki lahko povzroči veliko škodo v družbi. Politiki, zlasti župani, bi morali delovati kot zgled in spodbujati enotnost ter demokratične procese, ki upoštevajo različna stališča in mnenja.

V resnici bi morali politiki, še posebej pa tisti, ki so izvoljeni voditi državo in mesta, združevati ljudi in spodbujati enotnost. Njihova naloga je zagotoviti, da se družba razvija v pravično, vključujočo in strpno smer, kar pa očitno ni cilj župana Jankovića. Namesto tega se zdi, da je njegov glavni cilj razdvajati ljudi in krepiti lastno politično moč.

Sovražni govor in razdor v družbi nista le neodgovorna in škodljiva, temveč sta tudi nevarna. Takšna retorika spodbuja sovraštvo in nasilje, kar pa vodi v nepredvidljive in nevarne situacije. Kot družba moramo delati na tem, da zgradimo trdne temelje strpnosti, medsebojnega razumevanja in dialoga, namesto da dovolimo, da nas politiki razdvajajo in manipulirajo z našimi strahovi in nestrpnostjo.

Zato je pomembno, da se državljani Slovenije zavemo, da takšno ravnanje politikov ne vodi k izboljšanju družbe, temveč le k povečevanju napetosti in razdora. Namesto da bi se osredotočali na razlike med nami, bi morali politiki iskati načine, kako bi nas povezali in skupaj rešili težave, s katerimi se srečujemo.

In na koncu, želim poudariti, da osebno zavračam delitev Slovenije na vaše in naše. Kdo sploh določa, kaj je “naše” in kaj je “vaše”? Ali je naša hrana boljša kot vaša, ker je pripravljena po naših receptih in z našimi začimbami? Ali je vaša hrana boljša kot naša, ker je pripravljena po vaših receptih in z vašimi začimbami?

Zakaj bi sploh delili Slovenijo na “vaše” in “naše”, ko pa smo vsi državljani te prelepe Slovenije? Ali ni čas, da se združimo kot narod in začnemo graditi boljšo prihodnost za vse?

Zato je čas, da nehamo deliti ljudi na “naše” in “vaše” ter se osredotočimo na enoten cilj – izboljšanje Slovenije za vse nas. In morda bi bilo koristno, če bi se namesto deljenja, raje odločili za povezovanje – in ne le politiki, temveč tudi mi, državljani Slovenije.

Uredništvo
Piše Igor Prodanović
Naslovna foto: zajem slike na Twitterju