Po zadnjih podatkih Eurostata je letna stopnja inflacije v Sloveniji oktobra znašala 3,1 odstotka, kar je občutno več od povprečja v območju evra (2,1 odstotka). Čeprav se evropska inflacija postopoma umirja, Slovenija ostaja med državami, kjer so cene še vedno trdovratno visoke.
Glavni krivec: hrana, katere cene se vztrajno dvigajo, medtem ko vlada še vedno ne najde učinkovite poti, kako zaščititi potrošnike pred vsakodnevnimi podražitvami.
Hrana dražja za več kot 6 odstotkov – največ v zadnjem letu
Po podatkih Statističnega urada so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v zadnjem letu povečale za 6,7 %, kar je največji dejavnik rasti inflacije. Med izdelki, ki so najbolj podraženi, izstopajo:
-
kruh in žitni izdelki (+8 %),
-
mlečni izdelki in jajca (+6 %),
-
sadje in zelenjava (+5 %),
-
meso (+4,5 %).
Hrana sama je prispevala kar 1,2 odstotne točke k skupni inflaciji, kar pomeni, da bi bila brez tega dejavnika letna rast cen skoraj prepolovljena.
Medtem ko so energenti cenejši za približno 1 %, in se je industrijsko blago podražilo le za 0,6 %, je jasno, da največje breme nosijo gospodinjstva, ki največji delež svojega dohodka porabijo prav za osnovne življenjske potrebščine.
Slovenija ponovno nad evropskim povprečjem
Slovenija se po inflaciji ponovno uvršča nad povprečje območja evra. Po podatkih Eurostata so bile v oktobru 2025 razmere naslednje:
-
Estonija – 4,5 %
-
Latvija – 4,2 %
-
Hrvaška in Avstrija – 4,0 %
-
Slovenija – 3,1 %
-
Francija – 0,9 %
Čeprav Slovenija ni med absolutnimi rekorderkami, je inflacija pri nas vztrajno višja od evrskega povprečja, kar kaže, da se vlada kljub številnim obljubam še ni uspešno spopadla z dolgoročno rastjo cen hrane in osnovnih storitev.
Kje so vladni ukrepi? “Ignoranca draginje je postala sistemska napaka”
Kritiki opozarjajo, da vlada Roberta Goloba že mesece ponavlja enake fraze o “časovno omejenih ukrepih”, a konkretnih rezultatov ni.
Cenovna regulacija osnovnih živil je bila odpravljena že pred več kot letom dni, pri čemer se je pričakovalo, da bo trg sam stabiliziral cene – kar se ni zgodilo.
Po mnenju ekonomistov je največja težava neodzivnost in pomanjkanje strateškega pristopa. Država bi lahko, tako kot nekatere druge članice EU, uvedla:
-
ciljno usmerjene davčne olajšave za osnovna živila,
-
začasno znižanje DDV na nujne življenjske potrebščine,
-
ali usmerjene subvencije za najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Namesto tega pa so se ukrepi večinoma ustavili pri analizah in napovedih, brez konkretnih rezultatov.
“Ignoranca draginje je postala sistemska napaka. Država se zanaša, da bo trg sam opravil nalogo, ki je ne zmore,” opozarja eden od ekonomistov, ki spremljajo potrošniške trende.
Slovenska gospodinjstva pod vse večjim pritiskom
Čeprav plače v javnem sektorju in posameznih panogah rastejo, realna kupna moč upada. Po podatkih OECD je rast cen hrane v Sloveniji še vedno med najvišjimi v regiji – in višja kot v Nemčiji, Italiji ali na Madžarskem.
Kupci to občutijo vsak dan: za isti nakup živil, ki je pred dvema letoma stal 50 evrov, danes odštejejo med 57 in 60 evrov.
Tudi potrošniške organizacije opozarjajo, da se je sestava nakupovalnih košaric močno spremenila – ljudje kupujejo manj svežih izdelkov, več akcijskih in zamrznjenih živil, kar vpliva na kakovost prehrane in zdravje.
Inflacija se umirja – a ne za vse
Čeprav se skupna inflacija umirja, osnovna inflacija – ki izključuje cene energentov, hrane, alkohola in tobaka – še vedno znaša 2,4 %, kar pomeni, da se pritisk na gospodinjstva ne zmanjšuje bistveno.
Za mnoge Slovence je občutek draginje še vedno prisoten – položnice so višje, hrana dražja, življenjski standard pa nižji.
“Uradne številke govorijo o zmerni inflaciji, a realnost v trgovinah je povsem drugačna,” pravijo potrošniki, ki se soočajo z vsakodnevnimi podražitvami.
Čas za resne poteze, ne za izgovore
Slovenija je v zadnjem letu pokazala, da brez sistemskih ukrepov ne more nadzorovati cen osnovnih dobrin.
Inflacija, ki jo poganja hrana, je simptom širše težave – pomanjkanja politične volje, da bi se država aktivno lotila zaščite potrošnikov in zmanjšanja stroškov življenja.
Če se bo trend nadaljeval, bomo kmalu spet priča paradoksu: gospodarska rast na papirju, a praznejše denarnice pri večini državljanov.
Spletno uredništvo
