»V kolikor bo vlada po napovedih jutri potrdila paket davčnih sprememb, ne da bi jih prej obravnaval Ekonomsko socialni svet, bi to pomenilo vnovično kršitev socialnega dialoga,« je odločen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
In dodaja, da so davčne spremembe, ki jih predlaga vlada, splošno gledano nesistemske, ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji in ne naslavljajo ključnih izzivov, s katerimi se sooča gospodarstvo: visoka obdavčitev dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj in nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov.
Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so sicer dobrodošle, vendar nezadostne in predvsem diskriminatorne do ostalih domačih in tujih strokovnjakov. Po mnenju GZS je za rešitev tega izziva še vedno najboljša rešitev uvedba razvojne kapice.
GZS podpira prenos olajšave za investicije v digitalno in zeleno s sedanjega enega leta na 5 let. Odločno pa nasprotujejo dvigu trošarin na alkoholne pijače in dvigu DDV na sladke pijače, ker sta ukrepa nedomišljena, ne bosta dala rezultatov, ki jih vlada napoveduje v smislu prihodkov v državno blagajno in javnega zdravja in bosta še dodatno zmanjšala konkurenčnost slovenske živilskopredelovalne industrije. Podatki namreč kažejo, da se prodaja alkohola kljub višjim cenam ne zmanjša. Se pa zgodi sprememba v ponudbi, saj na trg prihaja vedno več cenejših alkoholnih pijač vprašljive kakovosti, obenem pa takšni ukrepi dodatno spodbujajo krepitev sivega trga in nakupe preko meja. Dvig trošarine na pivo, ki je že danes v Sloveniji med najvišjimi v Evropi oziroma več kot 2-krat višja kot v sosednjih državah, bi bil nov udarec pivovarjem, ki so v tem pogledu že sedaj najbolj obremenjeni. Delež trošarine, ki jo pivovarji plačajo državi, že danes predstavlja več kot 40 odstotkov cene piva. Preseneča pa navidezna velikodušnost vlade, ki bi kar naenkrat malim pivovarjem omogočila plačilo polovične trošarine za do 150.000 hektolitrov na leto, medtem ko imajo zdaj popust le za do 20.000 hektolitrov.
Prav tako na GZS nasprotujejo ukinitvi režima uveljavljanja normiranih odhodkov, ker je tak sistem dobrodošel predvsem z vidika administrativnih poenostavitev. Če vlada meni, da je tak sistem nesorazmeren, potem predlagajo v razmislek možnost znižanja odstotka normiranih odhodkov, ne pa ukinitve. Če pa je problem nadzor nad normiranci, potem se mora vlada osredotočiti na ta izziv, ne pa metati normirance vse v isti koš. To je postala stalna praksa v Sloveniji, da se zaradi peščice kršiteljev kaznuje vse, samo zato, ker naše institucije niso sposobne učinkovitega nadzora. Tak primer so tudi evidence delovnega časa in še bi jih lahko našteli.
Ostale spremembe, predvidene v tem davčnem svežnju, so minornega pomena in na GZS že nestrpno pričakujejo nov predlog sprememb, ki naj bi, po napovedih vlade, končno posegel tudi na področje pretirane obremenjenosti plač.
Spletno uredništvo Vir: GZS
