Vlada Republike Slovenije je 29. 07 2022 sprejela »Uredbo o varovanju predsednika Vlade RS«. Nič nenavadnega bi rekli. Toda gre za še kako pomemben akt, ki v dosedanji zgodovini Slovenije v takem obsegu še nikoli ni bil sprejet.
Tovrstne želje, po samostojni policijski enoti, ki bi varovala predsednika države ali vlade in ne bi bila podrejena šefu policije in notranjemu ministru, niso nič novega. Prvič sem jih zasledil med leti 1995 in 1997, ko sem vodil kadrovsko službo notranjega ministrstva. Takratni predsednik države Milan Kučan, nekoliko manj pa takratni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, sta si seveda želela samostojno policijsko enoto, ki bi ju varovala (po možnosti dve ločeni), brez da bi bili podrejeni vodstvu policije in notranjega ministrstva. Številni strokovnjaki so me takrat opozarjali na veliko odprtih vprašanj. Eno pomembnejših je bilo vprašanje katera policijska pooblastila, morda vsa, bodo imeli policisti, ki bi izven policije varovali predsednika države in vlade, morda tudi pooblastila uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov?
V zakonu iz leta 1998 smo možnost take, od policije ločene policijske enote, podrejene predsedniku države ali vlade, rešili tako, da smo spisali člen Zakona o policiji, ki je predvideval možnost premestitve policistov v urad predsednika države ali vlade, toda s pooblastili, ki bi bila prilagojena varovanju varovane osebe in nikakor širše, torej brez uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov.
V »svobodi« Roberta Goloba pa je vse drugače. Že omenjena uredba vlade sprejeta 29. 07. 2022 predvideva premestitev »potrebnega« števila policistov v Generalni sekretariat vlade z namenom varovanja predsednika vlade Goloba. Podobno rešitev predlagajo tudi Nataši Pirc Musar, kot bodoči predsednici države.
Kaj takega se v samostojni Sloveniji nikoli ni zgodilo. Ne glede na želje nekdanjega predsednika države Milana Kučana in ne glede na želje nekdanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, čemu podobnemu nikoli nismo bili priča. Po mojem spominu je bil v kabinet Milana Kučana, na osnovi takratnega zakona, premeščen le Peter Šefman, nikoli pa ni bila v kabinetu Milana Kučana ali dr. Janeza Drnovška ustanovljena posebna policijska enota, ločena od policije, ki bi varovala enega ali drugega.
Popolno nezaupanje Golobu
Kaj torej pomeni sprejem uredbe o varovanju predsednika vlade Roberta Goloba z dne 29. 07. 2022? V prvi vrsti to pomeni nezaupnico Tatjani Bobnar, kot notranji ministrici in Boštjanu Lindavu, kot šefu policije. Kot drugo, to pomeni popolno nezaupanje Roberta Goloba policiji kot instituciji, ki bi ga morala varovati.
Ne pozabimo, da je policija s policisti Centra za varnost in zaščito in drugimi policisti, kar dvakrat varovala papeža, varovala je dva ameriška predsednika, pa večkrat ruskega predsednika, da ne govorim o stotinah varovanj drugih tujih državnikov in kot že rečeno, varovala je tudi vse dosedanje predsednike vlad in države Republike Slovenije. Zakaj je torej pri Golobu potreben tak preobrat?
Vzpostavlja se paradržavna policija
Vzpostavlja se torej neke vrste paradržavna policija izven uradne državne policije, ki bo lahko počela karkoli, če bodo ti policisti imeli vsa policijska pooblastila, bodo lahko uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe (tajno sledenje, odpiranje pisem, tajno snemanje, prisluškovanje in še kaj). Ne trdim, da bodo to tudi počeli, toda zakonskih ovir za kaj takega pač ni.
Zaskrbljujoče so tudi informacije o tem, da naj bi se pripravljal poseben postopek za premeščanje točno izbranih policistov v novo ustanovljeno policijsko enoto pri Golobu. Jasno je, da bo prvi kriterij politična pripadnost in popolna predanost Robertu Golobu, stvari naj bi šle celo tako daleč, da naj bi morali vsi ti policisti soglašati s tem kdo se jim lahko pridruži in kdo v tako oblikovano policijsko enoto Roberta Goloba ne sme priti. Ali ni to politizacija, proti kateri sta bila tako glasna sedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in šef policije Boštjan Lindav? Seveda je. Če k temu dodamo še Golobovo zavrnitev imenovanja Boštjana Lindava na čelo policije s polnim mandatom, razlog naj bi bil prepočasno »čiščenje Janševih kadrov«, potem je to še en dokaz več, da gre še za kako veliko politizacijo in ne depolitizacijo policije.
Za višek pa poskrbi še podatek, da naj bi Golobovi specialci imeli pet do deset plačnih razredov višje plače kot policisti, ki varujejo druge varovane osebe. V tem primeru je domnevni upor zoper take odločitve Roberta Goloba znotraj policije in ministrstva za notranje zadeve povsem upravičen. Vprašanje je le še eno samo. Ali bosta Tatjana Bobnar v vlogi notranje ministrice in Boštjan Lindav v vlogi vršilca dolžnosti šefa policije, tudi v tem primeru ravnala načelno in odstopila ali pa bosta svoja načela poteptala. Odgovor bo prinesel čas.
Dr. Vinko Gorenak
