Na pobudo državljana je ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo, da predlagane spremembe zakonodaje o hrupu ne bodo izenačile glasbil z motornimi žagami ali kosilnicami. V zadnjem času se stopnjujejo prijave zaradi igranja instrumentov v stanovanjih, kar povzroča polemike med prebivalci.
Pobudnik, ki je svoj predlog podal na portalu Predlagamvladi.si, je opozoril na neenako obravnavo hrupa, saj naj bi trenutni zakonodajni okvir strožje preganjal igranje klavirja čez dan kot hrup kosilnic, motorjev in vzvratnih signalov tovornih vozil. Prepričan je, da zakon posega v osnovno pravico do ustvarjanja in kulturnega izražanja.
Prijave zaradi glasbil postajajo bolj pogoste
Mediji pogosto poročajo o vedno večjem številu prijav zaradi igranja glasbil v večstanovanjskih stavbah, zlasti v Mariboru, kjer naj bi klavirji motili sosede. Med odmevnejšimi primeri je bil primer 80-letne pianistke, ki je bila opozorjena in denarno kaznovana zaradi skupne vaje s svojim vnukom.
Prav tako sta po poročanju novinarjev portala svet24.si dirigent Simon Krečič in njegova soproga, pianistka Anamarija Tomac Krečič, zaradi pogostih prijav in obiskov policije zapustila stanovanje in se preselila v hišo, kjer lahko otroci nemoteno vadijo. Takšni dogodki sprožajo razprave o meji med pravico do miru in pravico do kulturnega izražanja.
»Le vadila sem klavir, pa je že policija trkala na vrata.«
Primer družine Valič Babič
Nedavno je policija zaradi prijave igranja klavirja ponovno posredovala pri družini Valič Babič, kjer je devetletna Olivija igrala klavir v nedeljo ob devetih zjutraj. Sosedje so hrup zaznali kot moteč, kar je znova odprlo vprašanje, kje postaviti mejo med pravico do miru in pravico do igranja glasbil v stanovanjskih okoljih.
Družina poudarja, da bi se z več strpnosti in dogovori lahko preprečili nesporazumi, ter razmišlja o pobudi za spremembo hišnega reda, ki bi določil ure, ko je igranje glasbil dovoljeno. Te primere je podprl tudi uporabnik portala Predlagamvladi.
Ministrstvo: igranje instrumentov dovoljeno, a ne brez omejitev
Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ščiti pravice ljudi do varnosti in dostojanstva ter jih varuje pred dejanji, ki posegajo v telesno ali duševno integriteto.
Po veljavnem zakonu je mogoče kaznovati osebo, ki med 22. in 6. uro z nedovoljenim hrupom moti mir. Čeprav igranje instrumentov ni prepovedano, se lahko kaznuje vsakogar, ki z uporabo akustičnih naprav moti mir, ne glede na uro, razen če gre za dovoljeno dejavnost.
Presoja hrupa: odvisno od situacije
Za oceno hrupa se ne uporabljajo decibeli, temveč policijska presoja situacije. Intenzivnost, trajanje in pogostost hrupa so ključni dejavniki pri odločanju, ali bo sprožen prekrškovni postopek. Sodna praksa potrjuje, da je za prekršek dovolj že, če je moten en sam posameznik.
Višje globe, a brez merjenja decibelov
Nov predlog zakona (ZJRM-2) ohranja trenutne določbe glede hrupa, vendar prinaša višje kazni. Merjenje hrupa z decibeli ostaja neuresničljivo, kar pomeni, da igranje klavirja ni prepovedano, a če se bo sosed počutil motenega, lahko policija po svoji presoji sproži prekrškovni postopek.
Glasbeniki v večstanovanjskih zgradbah se soočajo z izzivi glede pravice do miru in kulturnega izražanja. Aktualna zakonodaja o hrupu ostaja predmet razprav in potencialnih sprememb. Različni primeri in prakse kažejo na potrebo po jasnejših smernicah za sobivanje med glasbeno dejavnostjo in življenjem v skupnostih.
Spletno uredništvo
