Prekmurci so bili skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, pri čemer je resnično neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov, uspešno ohranjali slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva.
Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci plebiscitarno podprli združitev z matičnim narodom. Letos minevajo 104 leta, ko se je 17. avgusta 1919 na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in soglasno podprlo priključitev Prekmurja matici.
Ob tej, za slovenski narod pomembni zgodovinski obletnici, ki jo kot državni praznik obeležujemo od leta 2006 dalje, je treba obuditi zgodovinski spomin in izraziti spoštovanje ter zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so kljub dejstvu, da so dolga stoletja živeli izven meja svoje matične domovine, ohranjali kulturo, jezik in težnjo po ponovni združitvi s svojo matično domovino. Dejstvo, da se je besedna zveza »slovenski narod« v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju, še bolj intenzivno priča o tem, kako zelo prekmurski Slovenci plemenitijo slovensko narodno identiteto.
Dogodki v Prekmurju v poletnih dneh leta 1919 so dokaz, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nacionalne zavesti.
Dr. Milan Zver ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izreka Slovenkam in Slovencem iskrene čestitke.
Spletno uredništvo Vir: evropski poslanec dr. Milan Zver
