Današnji praznik, dan reformacije, je posvečen reformaciji, verskemu, družbeno-političnemu in kulturnemu gibanju v 16. stoletju, ki je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik.
Dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra, ponuja možnost za premislek o tem, kako so verske in kulturne spremembe iz preteklosti oblikovale našo identiteto in vplivale na našo družbo.
Reformacija, ki se je začela v 16. stoletju, je predstavljala eno izmed najpomembnejših gibanj v evropski zgodovini. Martin Luther, ki ga štejemo za začetnika protestantizma, je s svojimi tezami, ki jih je pribil na vrata cerkve v Wittenbergu, sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do verskega preoblikovanja v mnogih evropskih državah. Tudi v Sloveniji so se širile reformacijske ideje, ki so imele globoke kulturne in verske posledice. Reformacija je v Sloveniji pustila močan pečat na jezikovnem področju. Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin so bili ključni pri razvoju slovenskega jezika in kulture. Trubarjeva knjiga “Katekizem” je bila prva knjiga v slovenščini, kar je pomembno prispevalo k razvoju našega jezika in identitete. Bohorič je prispeval k razvoju pravopisja, medtem ko je Dalmatin prevajal Sveto pismo v slovenščino, kar je bilo ključno za širjenje protestantske vere in slovenskega jezika.
Danes, stoletja pozneje, se moramo zavedati, da je reformacija poudarjala pomen izobrazbe in pismenosti, krepila je kulturno samozavest in prispevala k razvoju naše jezikovne identitete. Reformacija tako ni bila le versko gibanje, temveč tudi kulturno in izobraževalno gibanje, ki je postavilo temelje za razvoj slovenske kulture in znanosti.
Ob dnevu reformacije se moramo spomniti teh izjemnih osebnosti in njihovega prispevka v našo kulturno zakladnico. Hkrati nas današnji praznik spodbuja tudi k temu, da se nenehno izobražujemo, negujemo naš jezik, kulturo in tradicijo ter da se zavzemamo za svobodo mišljenja in izražanja.
V času, ko se prav na polju svobode govora, mišljenja in izražanja soočamo z omejitvami, ko spremljamo napade aktualne politike na javne medije, je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo močno zavedanje o pomenu svobode izražanja, da ne odstopamo od skozi stoletja mukoma pridobljenih pravic in da ohranjamo našo identiteto in jezik živo ter čvrsto.
Naj naša prizadevanja za svobodo govora, mišljenja, izražanja, naša prizadevanja za poživljajoče znanje in ohranjanje slovenske kulture ter narodne identitete nikoli ne usahnejo.
Spletno uredništvo Zapisal evropski poslanec dr. Milan Zver
