Zadnjič sem v Delu prebral članek z naslovom ‘Na podražitve se bo treba spet navaditi’. V tem članku bi nas želeli prepričati, da je zaradi dviga plač javnih uslužbencev (200.000 ljudi) logična posledica, da se življenje začne dražiti. Bojda se nima smisla razburjati. Najbolje bo, da se s tem čim prej sprijaznimo.
Kaj pa odgovornost? Recimo v tem, da je do podražitev prišlo zato, ker vlada Marjana Šarca ukrepov ni dobro premislila in uravnotežila z drugimi ukrepi – ne nazadnje je zato dobila negativno mnenje Fiskalnega sveta!
Skratka, četudi spadate med tistih 1,8 mio prebivalcev Slovenije, ki niso dobili nobene povišice, se prosim ne sekirajte. Sprejmite tole podražitev, prilagodite se in raje v tišini škripajte z zobmi. Tako kot nekoč.
Ampak, ali ne živimo v času, ko se spodbuja aktivno državljanstvo? Ko je ne le dovoljeno, ampak celo priporočljivo javno povedati svoje mnenje? V Franciji se podraži bencin za nekaj centov, pa gredo vsi na cesto. Pri nas se podraži voda, odvoz smeti, ogrevanje, avtobusi, …, pa nas časopisi pozivajo k temu, naj se kar navadimo?! Ker da je inflacija itak pričakovana in logična!? Logična za tistega, ki draži. Za vse ostale, ki plačujemo, pa ne.
Nivo razprave me zelo spominja na stanje duha v medijih in politiki v času, ko se je ustanavljala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu. So mi rekli/pisali/poročali v informativnih oddajah, da kar je bilo, je bilo. Da milijonov ne moremo vrniti, zato je brez veze izgubljati energijo za parlamentarno preiskavo. Da se moramo iz te ‘nesrečne’ zgodbe nekaj naučiti, predvsem pa poskrbeti, da se več ne ponovi. Vse lepo in prav, ampak oprostite, nekateri so denar vzeli iz bank in ga nikoli vrnili. Si kupili vile, jahte, denar prenesli v davčne oaze. Mi, navadni državljani, smo bili pa tisti, ki smo namesto njih polnili bančno luknjo. In mi naj se kar sprijaznimo s tem, da kar je bilo, je pač bilo?!
Takrat sem rekel, da tako ne bo šlo. Če nič drugega, smo nekatere krivce vsaj spravili pred TV ekran. Ljudje so si lahko ustvarili neposredno sliko o njihovih ‘kompetencah’, nezmotljivosti in vrhunskemu spominu. Ko danes razočarano ugotavljam, da sodišča še naprej ne opravljajo svojega dela, naj se torej v duhu članka iz Dela (samo)prepričam, da se je treba pač navaditi tudi na to, da sodni organi ne funkcionirajo in kriminalcev ne obsodijo?
Če kdaj, danes ni čas za stoično prenašanje ukrepov, ki neugodno vplivajo na naš standard ali pravno državo. Če vlada Marjana Šarca ni dobro premislila, kaj njeni ukrepi v naslednjem koraku prinesejo vsem prebivalcem Republike Slovenije, je treba to pač jasno in glasno povedati. Ne zato, da bi politizirali. Ampak zato, da bo vladi jasno, da bo javnost z neodobravanjem spremljala vsako nepremišljeno odločitev. In politik, ki želi ostati na položaju, bo naslednjič precej bolje premislil, kaj se mu splača početi. Zatorej, ne, ni se vam treba navaditi na podražitve. Če se boste, ste že na pragu nove podražitve.
*Kolumna je bila prvotno objavljena v časopisu Barjanski list.
