V svetu, kjer je tišina postala luksuz, se soočamo z izzivi, ki jih prinaša nenehna povezanost. Telefoni vibrirajo z vsakim obvestilom, elektronska pošta zahteva takojšen odziv, družbena omrežja pa nenehno pritegujejo našo pozornost. V Sloveniji raziskave kažejo, da osnovnošolci pred ekrani preživijo med štiri in šest ur dnevno, srednješolci pa še več.
Sprva je stalna dosegljivost prinesla udobje, danes pa postaja vir stresa. Vprašanje ni več, ali je digitalna preobremenjenost resničnost, temveč kako vpliva na naše duševno zdravje.
Digitalna orodja, kot so koledarji in pametni telefoni, naj bi nam poenostavila življenja in povečala produktivnost. Vendar, ko nas zasujejo elektronska sporočila in obvestila, hitro izgubimo fokus in občutek nadzora. Naša pozornost se drobi, kar vodi v občutek nemoči in preobremenjenosti. Psihologi opozarjajo, da to ni le nadležno, temveč lahko tudi nevarno za naše duševno zdravje. Zunanji dražljaji postavljajo tempo našega odzivanja, kar zmanjšuje našo avtonomijo. Tako postajamo ujetniki nenehnega odzivanja, kar dolgoročno vodi v stres in anksioznost.
Stalna povezanost z digitalnim svetom negativno vpliva na duševno zdravje, kar potrjujejo številne raziskave. Med najpogostejše posledice sodijo stres, anksioznost in izgorelost. Občutek, da moramo biti vedno dosegljivi, ustvarja trajen pritisk. Ko zaslišiš zvonjenje telefona, tvoje telo sprošča adrenalin in kortizol, kar dolgoročno izčrpava. Modra svetloba zaslonov moti spanec, kar vodi v kronično utrujenost, razdražljivost in povečano tveganje za duševne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija je že opozorila, da digitalni stres postaja globalni problem, ki ga je treba nasloviti na ravni javnega zdravja.
Družbena omrežja so postala prostor nenehnega primerjanja z drugimi, kar lahko sproži občutke manjvrednosti in tesnobe. Psihologi opozarjajo na »past primerjanja« – tudi če vemo, da so objave pogosto olepšane, se težko izognemo občutku, da smo v nečem zgrešili. To še dodatno povečuje duševno obremenitev in ustvarja začarani krog nezadovoljstva.
Pandemija je pospešila delo od doma, kar je zabrisalo mejo med poklicnim in zasebnim življenjem. Kljub temu, da bi tehnologija lahko omogočila več svobode, zaradi stalne dosegljivosti mnogi zaposleni delajo pozno v noč. V Sloveniji je zakonodaja sicer uvedla pravico do odklopa, ki ščiti zasebni čas zaposlenih pred izgorelostjo zaradi digitalne preobremenjenosti.
Otroci in mladostniki, ki so odraščali v digitalnem svetu, nimajo izgrajenih mehanizmov za obvladovanje stalne povezanosti. Slovenske raziskave kažejo, da osnovnošolci in srednješolci preživijo pred ekrani preveč časa, kar vodi v motnje spanja, težave s koncentracijo in duševne stiske. Strokovnjaki poudarjajo pomen, da starši postavijo meje in hkrati dajejo dober zgled.
Kljub temu, da je tehnologija neločljiv del naših življenj, lahko z nekaj koraki zmanjšamo njene negativne učinke. Strokovnjaki svetujejo določitev časa brez naprav, izklop obvestil in jasno ločitev med delovnim in prostim časom. Vse bolj priljubljeni so digitalni detoksi, kjer se ljudje za nekaj časa popolnoma odklopijo od naprav, kar prinaša boljši spanec in zmanjšan stres.
Digitalna preobremenjenost je realnost, ki zahteva odgovore na osebni in družbeni ravni. Pomembno je, da tehnologijo uporabljamo kot pomoč, ne pa kot breme. To vključuje individualne spremembe navad in tudi sistemske rešitve, kot so zakonodaja, ki varuje pravico do odklopa, ter izobraževanje o digitalni pismenosti.
Spletno uredništvo
