Danes minevata 2 leti od začetka vojne v Ukrajini. Ruska invazija, ki je bila sprva s strani Rusije predvidena kot hitra zmaga, se je razvila v dolgotrajno in trdovratno bitko.
Ruski načrt po hitrem zavzetju celotne Ukrajine s prodorom do Kijeva se ni izšel po načrtih. Kljub odločnemu odporu Ukrajinske vojske in obsežni podpori zahoda, je Rusiji vseeno uspelo zavzeti določene regije Ukrajine. Zaenkrat ni znakov, da bi nameravala zasedena ozemlja zapustiti. Zato se marsikdo sprašuje, kako naprej.
Predvsem je bila do sedaj visoka cena v vojaških in civilnih življenjih. Točne številke smrtnih žrtev bodo znane šele po koncu vojne, po podatkih ZDA pa je od začetka vojne do konca lanskega leta skupno umrlo ali bilo ranjenih že skoraj 500 tisoč vojakov. Prav tako pa naj bi za posledicami bombardiranja in samega boja umrlo že več kot 10 tisoč civilistov. Humanitarna kriza pa vključuje tudi druge šokantne vidike vojne. Do januarja 2024 je bilo notranje razseljenih ljudi v Ukrajini skoraj 3,7 milijona. Po celem svetu pa je bilo zabeleženih več kot 6,3 milijona beguncev iz Ukrajine. Te številke odražajo tragično resničnost vojne, ter poudarjajo potrebo po nadaljnji mednarodni pozornosti in humanitarni pomoči.
Podpora in pomoč Ukrajini
Ob izbruhu vojne je Zahod hitro priskočil na pomoč Ukrajini, brez te pomoči bi Ukrajina le s težavo obranila svojo državo. Poleg materialne pomoči je Ukrajina potrebovala tudi moralno. Predsednik tedanje slovenske vlade, Janez Janša, je bil pobudnik prvega političnega obiska v Ukrajini. Za tem obiskom treh predsednikov so se vrstili tudi drugi. Že po prvih dveh tednih je bil položaj na bojišču zelo optimističen. Kazalo je, da bi Ukrajina s tujo pomočjo lahko celo zaustavila invazijo in obrnila potek vojne. Žal pa se je kmalu izkazalo, da stvari le ne bodo tako enostavne. Za vzdrževanje obrambe je namreč potreben dolgotrajen tok denarne pomoči.
Tako je od začetka vojne in do konca prejšnjega leta Evropska unija Ukrajini namenila že več kot 133 milijard evrov. Sledijo ZDA s skupnim prispevkom okoli 71 milijard evrov. Vse ostale države pa so skupno prispevale še dodatnih 37 milijard evrov.
EU in ostale Zahodne države so proti Rusiji ukrepale tudi z uvedbo sankcij. Samo EU je do sedaj sprejela 13 svežnjev sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Nabralo se je kar nekaj ukrepov, vendar med najpomembnejšimi izstopajo: Izključitev ruske centralne banke iz bančnega omrežja Swift, zaplenitev ruskih denarnih rezerv v tujini, prepoved uvoza fosilnih goriv iz Rusije in zaplenitev premoženja ruskim oligarhom. Glavni namen sankcij je bil seveda ohromiti rusko gospodarstvo in s tem vplivati na sam potek vojne. Žal pa niso dosegle svojega namena. Eden od primerov je upoštevanje prepovedi uvoza fosilnih goriv z ladijskim in drugim transportom. Nekatere države EU še vedno kupujejo ruske energente preko posrednikov iz drugih držav. Prav tako se je izkazalo, da Rusija še vedno kupuje zahodno tehnologijo, kot so čipi in orožja preko drugih držav. To pa postavlja pod vprašaj celotno učinkovitost in namen sankcij, še posebej, če se jih nekatere države nočejo držati ali pa jih težko dosledno izvajajo.
O zadnjih dogodkih
Ukrajina se v zadnjem času sooča s pomanjkanjem vojaškega kadra, zato je predsednik Zelenski pred kratkim podal izjavo, da želijo vpoklicati kar pol milijona novih vojakov. To je težek logistični in finančni zalogaj, zato računajo na nadaljnjo podporo s strani zaveznikov.
Pestro je tudi na političnem parketu zaveznikov. Ameriški predsednik Biden ima težavo s pridobivanjem novih sredstev za Ukrajino, saj mu kongres močno nasprotuje s trditvami, da pomoči Ukrajini ni videti konca ter da si želijo, da bi na prvo mesto postavil lastne državljane. Izpostavimo lahko tudi, da je EU Ukrajini obljubila milijon kosov streliva letno vendar napovedi kažejo, da jih bomo v letošnjem letu uspeli dostaviti le polovico. To na EU izvršuje dodatni pritisk.
Bodoče preizkušnje
V luči trenutnih dogodkov je ključno razumevanje, da je Ukrajina suverena in neodvisna država, ki ima pravico izbirati skupno evropsko pot in svoje zaveznike. Izbrala si je pot k stabilni in uspešni Evropski demokraciji in zato jo moramo podpirati v tem boju za ohranitev svojega ozemlja in neodvisnosti. Ta vojna ni samo vojna proti Ukrajini, ampak tudi proti celotnemu demokratičnemu svetu in našim vrednotam. Pojavlja se tudi nevarnost, da bi lahko bila naslednja tarča Rusije katera od držav članic EU.
Pred nami je leto ključnih volitev, tako v Ameriki in Rusiji kot v Evropski uniji, ki lahko močno vplivajo na potek in izid vojne. Žal je v Evropi in Ameriki moč čutiti vojno utrujenost zaradi dolgotrajnosti invazije in pomanjkanje jasne vizije o koncu vojne. Ukrajino je dodatno zasenčil tudi konflikt v Gazi.
Države članice so se pred dnevi dogovorile za nov sveženj sankcij proti Rusiji. Prav tako iščejo nove načine, kako pomagati Ukrajini. Eden od predlogov je, da bi vsaka članica EU donirala 0.25% svojega BDP za pomoč v boju proti agresorju. Prihodnost je seveda nemogoče napovedati, vendar je ključno, da kot skupnost branimo demokracijo in naše vrednote ter svobodo.
Spletno uredništvo Tekst zapisala evropska poslanka Romana Tomc
