Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, saj na ta dan leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta zgodovinski dokument je prvi globalni standard, ki določa temeljne pravice, ki pripadajo vsakemu posamezniku, ne glede na narodnost, barvo kože, veroizpoved ali družbeni položaj. Deklaracija je prevedena v več kot 500 jezikov, kar jo naredi za enega najbolj prevajanih dokumentov na svetu.
Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje. Človekove pravice igrajo ključno vlogo kot preventivna, zaščitna in preoblikovalna sila dobrega ter omogočajo posameznikom in skupnostim, da gradijo boljšo prihodnost.
Tema za dan človekovih pravic 2024, “Naše pravice, naša prihodnost, takoj “, poudarja, kako človekove pravice vplivajo na ljudi povsod in vsak dan. Imajo otipljiv pozitiven vpliv in ponujajo praktične rešitve. Z izkoriščanjem polnega potenciala človekovih pravic kot poti do želene prihodnosti lahko svet postane bolj miren in enakopraven.
V nadaljevanju objavljamo razmislek dr. Milana Zvera od letošnjem dnevu človekovih pravic:
Dan človekovih pravic nas vsako leto opomni, kako dragocene so temeljne pravice in svoboščine, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Te pravice niso le zapisane v mednarodnih dokumentih in ustavah, ampak so bistvo človeškega dostojanstva ter temelj naše prihodnosti. Leto 2024 pa nam je tudi na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin prineslo nove izzive.
V svetu, ki se sooča z geopolitičnimi napetostmi in grožnjami avtoritarnih režimov, tehnološkimi spremembami, podnebnimi krizami, gospodarskimi krizami in zdravstvenimi krizami, moramo biti še bolj pozorni na to, da naše pravice ne postanejo žrtve teh kriznih obdobij. Slovenija se na področju kršitev človekovih pravic sooča z izzivi, ki se odražajo v statističnih podatkih in mednarodnih primerjavah. Glede na poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je bilo leta 2023 proti Sloveniji vloženih 978 tožb, kar predstavlja 4,62 tožbe na 10.000 prebivalcev, bistveno več od evropskega povprečja 0,41 tožbe na 10.000 prebivalcev.
V preteklosti je Slovenija zasedala neslavna mesta na lestvicah kršitev človekovih pravic, na primer leta 2012 in 2014, ko je bila po številu kršitev na milijon prebivalcev v vrhu Evrope. Še vedno ostajajo odprta vprašanja, kot so pravica do sojenja v razumnem roku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, kjer je bilo v preteklosti največ ugotovljenih kršitev.
V zadnjem obdobju pa dodatno skrb vzbujajo politično motivirani sodni postopki, kot je primer zoper vodjo slovenske opozicije v zadevi Trenta. Gre za primer, kjer se sodišče zlorablja kot orodje za politični obračun, kar predstavlja eklatantno zlorabo sodstva in resno grožnjo temeljnim demokratičnim standardom ter pravici do nepristranskega sojenja. Takšna praksa ogroža neodvisnost sodstva in zaupanja javnosti v pravosodni sistem, kar je ključnega pomena za ohranjanje vladavine prava in temeljnih človekovih pravic.
Poleg tega projekt CO2 v Ljubljani sproža resna vprašanja o ustavno zagotovljeni pravici do čiste pitne vode, saj lahko vpliva na kakovost vodnih virov, ki so ključnega pomena za zdravje prebivalcev.
Prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in preprečevanje njihovih kršitev je temeljno za prihodnost naše družbe.
V Sloveniji nas opozarjajo statistični podatki ESČP, ki izpostavljajo potrebo po izboljšavah, medtem ko politično motivirani sodni postopki in okoljski projekti, kot je CO2, sprožajo vprašanja o neodvisnosti sodstva in pravici do zdravega okolja.
Ti primeri nas opominjajo, da človekove pravice niso samoumevne in jih moramo aktivno varovati ter braniti pred zlorabami, da bomo prihodnjim generacijam zagotovili pravičnejši, varnejši in trajnostni svet. Naše pravice so tudi naš temelj. Branimo jih odločno in brezkompromisno.
Dr. Milan Zver
evropski poslanec
10. decembra, obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic, ki nas opominja na pomen zaščite in spoštovanja temeljnih pravic vsakega posameznika. Datum je bil izbran v spomin na dan, ko je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic (Universal Declaration of Human Rights – UDHR), dokument, ki je postavil temelje za pravno zaščito človekovih pravic na svetovni ravni.
Letošnji poudarek (če se navezujemo na trenutne obeležitve) je pogosto usmerjen na določene izzive, kot so:
- Enakost, nediskriminacija in pravica do dostojanstva.
- Zaščita človekovih pravic v konfliktih in vojnah.
- Pravica do dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in dela.
Cilj je spodbuditi ljudi in skupnosti, da prevzamejo aktivno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pravic kot temelja za mirno, enakopravno in trajnostno družbo.
Dogodki po svetu vključujejo izobraževalne kampanje, panelne razprave, razstave in umetniške projekte, ki poudarjajo pomembnost človekovih pravic. Združeni narodi so letos pripravili tudi filmske projekcije, ki osvetljujejo povezanost med človekovimi pravicami in okoljskimi vprašanji.
Spletno uredništvo
