Slovenski vozniki so v pričakovanju novih cen pogonskih goriv, ki se bodo odražale že od 31. marca naprej. Po napovedih časnika Financ se bodo cene zvišale, pri čemer se bo dizelsko gorivo podražilo najbolj.
Cena litra 95-oktanskega bencina naj bi se z zdajšnjih 1,581 evra zmerno zvišala na približno 1,59 evra. Dizelsko gorivo pa bi lahko doseglo ceno med 1,78 in 1,80 evra za liter, kar predstavlja najvišjo ceno po juliju 2022. Gospodinjstva bodo prav tako občutila dvig cen kurilnega olja, ki bi se lahko povišalo z 1,342 evra na 1,42 do 1,44 evra za liter.
Hitrejši prenos globalnih šokov na domače črpalke
Spremembe cen goriv prinašajo tudi pomembno novost v metodologiji izračuna. 23. marca je vlada sprejela uredbo, po kateri se regulirane cene goriv ne bodo več prilagajale na štirinajst dni, temveč tedensko.
Novi izračun bo temeljil na petih delovnih dneh, pri čemer bodo upoštevane borzne kotacije na borzi Platts in tečaj med dolarjem ter evrom. Z novim sistemom bodo torkove cene odražale gibanja na trgu med 23. in 27. marcem.
Čeprav so mednarodni trgi zabeležili nov skok cen nafte, ta še ni v celoti vplival na slovenske cene, saj država cene trenutno administrativno omejuje. Ob zadnji podražitvi je vlada znižala nekatere dajatve in trošarine ter začasno ukinila okoljsko dajatev na izpuste CO2, ki bo veljala do 4. maja 2026.
Nov tedenski sistem bo omogočil hitrejši prenos globalnih pretresov na domače črpalke, kar za voznike in gospodinjstva prinaša večjo odzivnost, a tudi večjo nepredvidljivost.
Zgodovinski skoki cen nafte na svetovnih trgih
Pogled na svetovne trge razkriva, da cena nafte ponovno narašča. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je cena za sodček severnomorske nafte brent poskočila za 2,16 odstotka in presegla 115 dolarjev.
Ameriška lahka nafta WTI se je podražila za 1,87 odstotka na 101,50 dolarja za sodček. Brent je v marcu pridobil 59 odstotkov vrednosti, kar je najostrejši mesečni skok doslej in presega rasti v času zalivske vojne leta 1990.
Glavni razlog za rast cen je širjenje vojnega tveganja na Bližnjem vzhodu. Trgi se zdaj odzivajo na širjenje območja konflikta, saj so napadi jemenskih hutijev na Izrael sprožili negotovost, ki se širi proti Rdečemu morju in ožini Bab el Mandeb, enemu najpomembnejših svetovnih prehodov za nafto. Tveganje vpliva na ceno vsakega sodčka nafte.
Trumpove grožnje in strah pred izpadom ponudbe
Ameriški predsednik Donald Trump je dodal še več negotovosti s svojimi izjavami v intervjuju za britanski časnik Financial Times, kjer je omenil možnost ameriške zasedbe iranskega otoka. Ta otok je ključno iransko izvozno vozlišče, ki obravnava 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.
Grožnja z vojaškim pritiskom na tako pomembno infrastrukturo je med trgovci sprožila strah pred izpadom ponudbe na trgu. Zato je cena nafte močno občutljiva na izjave iz Washingtona ali Teherana. Analitiki opozarjajo, da razmere ne bodo hitro umirjene. Po širši anketi Reutersa bi cene nafte lahko ostale visoke ob različnih scenarijih, v skrajnem primeru bi lahko cena sodčka dosegla dvesto dolarjev.
Najtežje posledice cenovnih šokov bi nosile države uvoznice nafte in plina v Evropi ter Aziji, med njimi tudi Slovenija. Naša država ni neposredno izpostavljena vojaškim operacijam, vendar je kot uvoznica energentov ranljiva na skoke mednarodnih kotacij. Torkove cene goriv bodo odraz kompleksne mešanice vojne premije, ogroženih pomorskih poti in strahu pred uničenjem ključne naftne infrastrukture na Bližnjem vzhodu.
Spletno uredništvo
