KAKŠNA BO POPLAVNA OGROŽENOST NA BARJU PO REKONSTRUKCIJI CESTE ČRNA VAS?
Posodobitev črnovaške ceste je načeloma hvalevredna, bi pa bila lahko vrhunska, če bi mestna občina pred tem uredila vse protipoplavne jaške in preverila razne nanose materiala ob komaj približno upoštevanih navodilih gradnje na barjanskih tleh. Ampak to je ob pravniški telovadbi MOL-a in veselem “ping-pongu” med lokalno samoupravo in državo menda manj pomembno.
Vode ob poplavah pač pritekajo tudi s Krima.
Tudi z več deset milijonskimi evropskimi sredstvi država protipoplavno ureja jugozahod Ljubljane, pri čemer je seveda mestna oblast vsa vesela zraven, ni pa čisto jasno, kako najlepše mesto razmišlja o teh krimskih vodah, katerih višek bi moral, ko narava postane silna, kakršna naturno je, torej ko bi moral ta višek voda za prebivalstvo čim bolj neboleče in sistematično odtekati v reko Ljubljanico in potem naprej.
Tole mi sporočajo prebivalci, ki so se ob poplavah leta 2010 s čolnom pripeljali do dnevne sobe, ki ni bila čisto pritlična in ki vedo, kako žalostno je vse to, ne glede na vse zavarovalniške reševalne akcije Triglavov in Adriaticov.
Opis poplavne ogroženosti pred rekonstrukcijo ceste
Območje južno od ceste Črna vas (ceste, ki poteka od Ižanske ceste proti Podpeči) je visoko poplavno ogroženo, ker je bila ob izgradnji obstoječih cest (Ižanske ceste in ceste Črna vas) večina kanalov, po katerih bi voda iz barja (po kanalih) lahko odtekala proti Ljubljanici, zasuta. Ob poplavah v letu 2010 je zaradi tega na območju med cesto skozi Črno vas in Ižansko cesto, ki je strnjeno poseljeno, nastal bazen, višina vode je presegla za več kot pol metra višino t.i.100 – letnih voda. Voda se je na tem območju zadrževala tri dni. Višina talne vode se na tem območju praktično vsaj enkrat letno ob večdnevnem deževju približa višini iz leta 2010, kar neposredno in stalno ogroža prebivalce.
Rekonstrukcija ceste skozi Črno vas – protipoplavna ustreznost
Stanovalcem na južni strani ceste skozi Črno vas se zastavlja vprašanje, ali bo z izvedeno rekonstrukcijo ceste saniran/odpravljen vzrok visoke poplavne ogroženosti, to je zagotovljen zadosten pretok talnih voda z območja ogroženosti proti Ljubljanici.
Prebivalci ugotavljajo, da so na nekaterih mestih pod novo cesto sicer položene betonske cevi, po katerih naj bi iz barja na južni strani, to je na ogroženi in strnjeno poseljeni strani ceste, talna voda pod cesto odtekala proti Ljubljanici, vendar cevi večinoma nimajo neposredne povezave na obstoječe kanale proti Ljubljanici, temveč se končujejo slepo. Vsi obstoječi kanali na južni strani ceste, tudi nimajo pretoka – pod novo cesto cevi niso položene. Zaradi navedenega so stanovalci zaskrbljeni, ali gradbena dela potekajo ob upoštevanju visoke poplavne ogroženosti območja in se izvajajo na način, da bo ogroženost zmanjšana in ne povečana.
Na tem območju se hkrati izvaja intenzivna pozidava, ne le z individualnimi gradnjami, temveč tudi z večjimi objekti (varovana stanovanja, objekti za konje). Navedene gradnje z nasipanjem terena in objekti dodatno poplavno obremenjujejo območje.
Sanacija in vzdrževanje obstoječih barjanskih kanalov na poplavnem območju
Zastajanje voda na prej opisanem območju Črne vasi je v veliki meri tudi posledica nerednega vzdrževanja mreže barjanskih kanalov in vodotokov. Nekateri kanali so zaradi vzpostavitve obvozov preko barja ob popolni zapori ceste popolnoma zasuti. To so predvsem kanali tik ob naseljenih območjih Ob Farjevcu in Brglezov štradon. Permanentna sanacija teh kanalov je nujna.
Glede protipoplavne tematike bom zastavil pisno svetniško vprašanje in pričakujem razumljiv in ustrezen odgovor z zagotovilom, da MOL razume upravičeno zaskrbljenost prebivalstva in da bo vložil dovolj sredstev, da bo tudi ta del Ljubljane varen in funkcionalen. Pa ne zgolj s povečanjem števila čolnov za gasilce!
Uredništvo Za Utrip Ljubljane piše ljubljanski mestni svetnik SDS Anton Grošelj
