Foto: gov.si

Slovenija danes praznuje dan upora proti okupatorju, s katerim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka Osvobodilne fronte (OF), ključne odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja slovesnost je potekala v torek na Mali Gori nad Ribnico.

Predsednik vlade Janez Janša se je udeležil državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju na Mali gori pri Ribnici. Ob tej priložnosti je k obeležju položil venec.

Foto: gov.si

Predsednik DS Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju, kot so to počeli naši predniki, ki so znali “v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo”.

Ta dogodek obuja spomin na prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju, ki je potekal 13. maja 1941 na Mali gori in velja za prvo bitko z okupatorjem na slovenskem ozemlju po okupaciji Jugoslavije 6. aprila 1941. V tem času so bili komunisti še zavezniki nacistov, 27. april pa so si izmislili, da bi prikrili kolaboracijo. V spopadu je bil vodja Zelen ubit, Kravanja je bil ranjen in ujet, a je pozneje pobegnil, Majnik pa je pobegnil že ob spopadu.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v slavnostnem govoru spomnil, da so se trije člani ilegalne organizacije TIGR, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako “v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi“.

 

Njihov boj je bil dolga leta zamolčan
Njihova vloga je bila po prepričanju predsednika državnega sveta neprecenljiva. “Zato je prav, da letošnji dan upora proti okupatorju posvetimo njim, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolga leta oropani identitete. Dejstvo namreč je, da je bil njihov prispevek k svobodi dolga leta zamolčan, prav tako tudi zgodovinski pomen borcev TIGR,” je dejal.

Foto: gov.si

Težnje in boj Tigrovcev je po besedah Kovšce danes mogoče povezati z zahtevo slovenskega naroda po svobodi in samoodločbi, ob čemer je poudaril, da ima vsak narod “elementarno pravico do obstoja in izražanja nacionalne samobitnosti”. “Svoboda je namreč vrednota, ki je nad življenjem. Življenje brez svobode ni življenje, ampak životarjenje,” je dejal.

Slovenci kot maloštevilčen narod se moramo po njegovih besedah zavedati, da se boj za svobodo odvija po vsem svetu vsak trenutek in da je lahko že jutri nepredvidljiv. Zato ne “smemo molčati in zgolj s strani opazovati boje drugih malih narodov za svobodo in neodvisnost“. “Padec vsakega izmed njih je lahko korak bližje padcu našega naroda. Četudi ti narodi niso blizu naših mej, nam morajo biti blizu v srcih, mislih in dejanjih,” je pozval.
Foto: Gov.si

Besede sodelovanja in povezovanja bi morali imeti za zgled v današnjih razprtijah
Kovšca je ocenil, da ni nič “narobe, če se Slovenci delimo po svetovnem nazoru, veri, življenjskih navadah, če smo le enotni v enem: slovenski narod je svoboden in suveren na svojih ognjiščih“. “Nikoli nismo bili agresorji, smo pa znali svojo grudo braniti pred njimi in jo bomo znali ubraniti tudi v prihodnje, vse dokler bo živ slovenski duh uporništva ter ponosa,” je dejal.

Na koncu se je dotaknil še aktualnih razmer v državi. “Veliko je besed sovraštva, zamer in krivde med nami, pa vendar so tudi besede ponosa, sodelovanja in povezovanja, ki prinašajo bolj svetlo luč med nas in bi jih prav zato morali imeti za zgled v naših dnevnih peripetijah in razprtijah. Naši predniki so znali v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo. Dajmo jo tudi mi danes. Naj bo ta praznik, dan upora proti okupatorju, praznik slovenske trme, poguma, vstajništva, pa tudi praznik svetlobe in miru. Praznujmo ga, že zavoljo naših pogumnih prednikov, kot en povezan narod v duhu solidarnosti in strpnosti,” je pozval. 

T. C.