Razmišljanje v tednu pred Božičem
Smo v zadnjem tednu pred Božičem. Božič je običajno čas, ko se vse malo umiri in ko se verni in neverni oziramo na leto, ki se izteka in se sprašujemo ali smo naredili vse kar smo si zadali, smo bili pri tem obzirni in spoštljivi do ljudi, ki smo jih srečali, s katerimi smo delali. Luč, ki prihaja v božični noči je za vse trenutek, ko se sprašujemo o tem, kaj je v življenju res pomembno in kaj pusti sled. Za nas, ki verujemo, pa je še posebej čas upanja, saj nas Bog ponovno vabi, da stvari naredimo bolje, da se spremenimo in postanemo drugačni. Prihaja pomoč, novorojeno Dete v jaslih, ko lahko tudi mi začnemo znova.
Te dni so nas v Državnem zboru obiskali skavti z letošnjo poslanico ob betlehemski lučki in geslom Človek, ne jezi se. Kot naročeno, bi lahko rekli, saj imamo občutek, da vse skupaj poganja samo še jeza. Nekdo je jezen, ker ni več na vladi, drugi, ker mora nositi masko, tretji, ker ne more sredi Ljubljane na stojnicah spiti kuhano vino s prijatelji. Izredne razmere v katerih smo se znašli, seveda ne po svoji krivdi, terjajo od nas odgovornost in razsodnost. A zdi se, kot da tega, odgovornosti in razsodnosti ni več. Vsi po malem trmarimo, ker ni tako kot smo bili navajeni in objokujemo čas, ko sem bil na prvem mestu jaz in vse, kar mi pripada. Ko smo lahko potovali kamorkoli in kadarkoli, ko smo si vzeli, kar smo želeli. V tem obilju vsega pa smo pogosto zanemarili tisto, kar šteje. Ljubezen, prijateljstvo, sodelovanje, odnosi, v katerih ni vse po moje, ampak se je treba usklajevati, pogovarjati in sodelovati.
Občutek imam, da so se stvari močno poslabšale v Državnem zboru in v družbi na sploh in nihče me ne bo prepričal, da samo zato, ker od marca lani vlada Vlada RS, ki nekaterim ni všeč. Sprašujem se, kaj se je zgodilo z nami vsemi, da smo lani uspeli sprejeti omejitve, bili solidarni z zdravstvenimi delavci, pomagali obolelim brez obtoževanja, si v času zaprtij privoščili več sprehodov in razmislekov ter dokaj strpno pričakovali čas, ko bo virus izzvenel. Kam so šli vsi tisti reki, o pridnih in potrpežljivih Slovencih, pa kako stopimo skupaj, ko npr. zmagujejo naši športniki ali ko je treba zbrati sredstva za zdravljene otroka v ZDA ali darovati ob koncertu Klic dobrote. Zdaj se zdi, kot, da se ne zmoremo več pogovarjati, deliti mnenj, iskati kompromisov. Vse je zelo površno in nihče se več v nič ne poglobi. Vsak trmari na svojem bregu in se čudi, da se stvari poslabšujejo, namesto, da bi se izboljšale. Seveda nihče ne išče krivde pri sebi, temveč vedno pri drugih. A vemo, da bomo druge težko spremenili. Spremenimo lahko sebe in svoj odnos.
Tudi v DZ je tako. Če smo se pred desetletjem še poglobljeno in vsebinsko pogovarjali o kakšni temi, danes takih razprav praktično ni. Vse je samo zmerjanje, obtoževanje, iskanje krivcev. Prav je, da se ozremo tudi v preteklost in se pove ali je nekaj bilo narejeno ali ne. A predvsem zato, da se iz zgodovine kaj naučimo in ne ponavljamo istih napak. Vsak je naredil kaj dobrega, pa tudi kaj slabega, saj so odločitve odvisne od podatkov, ki jih imamo in situacije v kateri smo. In včasih se ne uveljavi najboljša rešitev, a tako je z vsako stvarjo v življenju. Pogosto se za nekaj odločimo, kasneje pa se izkaže, da to ni bilo najboljše. In obratno. Nekaj se nam zgodi in se nam zdi katastrofalno, čez nekaj časa pa na to gledamo kot na preizkušnjo, saj se je izkazalo, da je bilo dobro za naše življenje, da je bila dobra šola, da smo se iz tega nekaj naučili.
Do Božiča in novega leta je pred nami še nekaj izrednih sej in želim si, da bi potekale vsaj malo v božičnem vzdušju. Da se ne bomo samo poslušali, ampak tudi slišali, da bomo strpni drug do drugega, da ne bomo v navdušenem zagovarjanju svojih stališč pozabili na lepo obnašanje. Tako kot si ne želimo v zasebnem življenju stalnih napetosti in povišanih tonov, bi bilo tudi v Državnem zboru dobrodošlo mirno in prijazno vzdušje, ki bo zagotovo prineslo več dobrih rešitev za vse, ki živimo in delamo v Sloveniji.
Alenka Jeraj
Kolumna je avtorsko delo posameznika in ne odraža vedno stališča uredništva portala).
Kolumna je bila prvotno objavljena na Portalu-os.si.
Preberite tudi:
