Problem fiktivnih bivališč je problem, s katerim se prejšnje vlade niso prav veliko ukvarjale, čeprav je bivališče tudi pogoj za pridobitev različnih ugodnosti in socialnih transferjev, posledično pa za zlorabe.
Zakon, ki je veljal do marca letos, ni omogočal preprečevanja zlorab pri prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. Novi naslov je bilo mogoče prijaviti na kateri koli upravni enoti v Sloveniji, preverjanje resničnosti podatkov pa je bilo dolgotrajno in neučinkovito. To je vodilo v zlorabe: od fiktivnih prijav z namenom izkoriščanja socialnih transferjev do tega, da so delodajalci v neprimerne prostore, skladišča in dobesedno »luknje« nameščali na desetine tujih delavcev. Verjetno se spominjate poročanja medijev, ko je bilo na enem naslovu prijavljenih 50, celo 100 oseb. Nekateri so očitno bogato služili na ta račun. Največ kršitev se je dogajalo na upravni enoti v Mariboru. Upravna enota Maribor je v notranji reviziji ugotovila kar 1047 sumov fiktivne prijave prebivališča, večinoma je šlo za tuje državljane.
V reviziji so odkrili tudi uslužbenko mariborske enote FURS, ki je s partnerjem, za 350 do 500 evrov, fiktivno prijavljala tujce na naslove ljudi, ki tega sploh niso vedeli. Uslužbenka FURS je bila osumljena zlorabe osebnih podatkov, overitve lažne vsebine in ponarejanja listin povezanih s fiktivnimi prijavami prebivališč tujcev pri nas. Skupaj s svojim partnerjem naj bi nato ponaredila izjavo lastnika nepremičnine, na naslov katere je potem prijavljala tujce. Tako lastniki sploh niso vedeli, da je na njihovem naslovu prijavljen nekdo, ki ga sploh ne poznajo. Uslužbence upravnih enot sta tako spravljala v zmoto, ko sta ljudi prijavljala na neke naslove, čeprav sta vedela, da tam sploh ne bodo živeli. Uslužbenci upravnih enot pa so potem fizičnim osebam izdajali potrdila o prijavi začasnega prebivališča ter jih vpisali tudi v register prebivalstva. Z vpisom v register jim pripadajo socialni transferji, v bistvu pa delajo in bivajo nekje drugje, pogosto sploh ne v Sloveniji. Osumljena sta tako v enem letu na ta način zaslužila 50.000,00 eur.
Brali smo še o primeru osumljene uradnice, ki je dvema tujcema zavrnila prijavo prebivališča v Celju, kjer je bilo na naslovu prijavljenih že več kot deset oseb in jima predlagala, da uredi prijavo na območju Maribora. Izkazalo se je, da je bilo to kar pri njej doma. Tujca sta se strinjala in uradnica je uredila potrebno dokumentacijo. Za prijavo pri njej sta ji plačevala 20 eur mesečno, skupaj torej oba 480 na leto. Proti uradnici je bil sprožen kazenski postopek.
Po noveli stalnega bivališča ni več mogoče prijaviti na kateri koli upravni enoti, ampak samo na tisti, kjer je naslov, na katerega se nekdo prijavlja. S tem naj bi se zmanjšalo število zlorab, saj domače upravne enote bolje poznajo razmere v svojem okolju. S tem se tudi skrajša postopek preverjanja ali se lahko oseba prijavi na določenem naslovu.
Del stavbe, na katerem posameznik prijavlja stalno prebivališče, mora biti po noveli namenjen stanovanjski rabi oziroma nastanitvi. Njegova uporabna površina mora dosegati površinske standarde za prijavo prebivališča. To pomeni, da po noveli niso več možne fiktivne prijave na naslovih, kjer ni minimalnih pogojev za bivanje, torej v raznih skladiščih ipd. Prav tako zakon onemogoča, da se v manjše stanovanje prijavi 50 ali več ljudi, saj mora biti zagotovljena potrebna kvadratura na posameznika.
Novela uvaja tudi preverjanje postopkov po uradni dolžnosti, kjer mora uradna oseba na upravni enoti preveriti določene podatke. Stranka bo morala dokazati, da izpolnjuje pogoje za prijavo določene osebe oziroma bo morala ta oseba dokazati, da se sme prijaviti na določenem naslovu.
Slabo urejeno področje je omogočalo mnoge zlorabe, predvsem na področju koriščenja socialnih transferov, kot je npr. otroški dodatek. V Sloveniji so do otroškega dodatka upravičeni tudi tujci, a nadzor nad fiktivnimi prijavami je do sedaj izvajal CSD. V primeru suma, da oseba dejansko ne biva v Republiki Sloveniji, je CSD izvedel ugotovitveni postopek, v katerem se to dejstvo ugotavlja skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Tako so lahko izvedli ogled na naslovu, kjer je prijavljeno stalno prebivališče. V primeru suma, da je stalno prebivališče le fiktivno, so lahko pri UE sprožili postopek in v primeru potrditve suma se pravica odvzame. Podatkov o številu kršitev na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nimajo.
Tujci običajno prejmejo višji otroški dodatek od slovenskih državljanov. Pred časom sem v zvezi s tem postavila poslansko vprašanje in dobila osupljiv odgovor. Oktobra 2019 je bilo 21.427 otrokom tujcev razdeljenih 2 mio evrov.
V okviru mnistrstva deluje Medresorske delovna skupina za proučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev, ki jo vodi državni sekretar Franc Kangler. V skupini so poleg Ministrstva za notranje zadeve vključeni še ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za javno upravo, za okolje in prostor, za izobraževanje, znanost in šport, za finance in Policija. Skupina spremlja izvajanje novele zakona in poroča Vladi.
Novela, ki se uporablja od 27. junija 2021, že daje rezultate in izboljšanje stanja. Analiza je pokazala upad števila naslovov, na katerih je prijavljenih več kot 20 posameznikov. V enem letu se je število naslovov, na katerih ima stalno prijavo več kot 20 oseb, zmanjšalo s 306 na 237 (za 69), število naslovov z začasnimi prijavami pa s 503 na 399 (za 104). Na teh naslovih se zmanjšuje tudi število skupaj prijavljenih oseb (4462 manj stalno prijavljenih posameznikov in 5938 manj začasno prijavljenih posameznikov). Upravne enote so od 27. junija do 4. oktobra letos uvedle 1412 skrajšanih postopkov. Hkrati je na upravnih enotah v reševanju 5395 postopkov preverjanja resničnosti prijave oziroma ugotavljanja prebivališča. To pomeni, da je samo v 3 mesecih brez stalnega ali začasnega bivališča ostalo preko 10.400 oseb. Koliko zlorab in oškodovanj javnih financ se skriva za to številko?
Slovenija je očitno dobra in prijazna do tujcev, ki pogosto zlorabljajo sistem. Najbolj zavržno pri tem pa je, da jim pomagajo tudi nekateri uradniki na pomembnih mestih v javni upravi. Zlorabe je treba preprečevati in kaznovati. Prav tako vse tiste, ki sistem izkoriščajo in goljufajo, saj zaradi tega morda kdo, ki bi socialni transfer nujno potreboval, le tega ne dobi. Ker je bilo z novelo določeno ukrepanje po uradni dolžnosti, poteka na UE še 5395 postopkov, ki bodo zagotovo pokazali, da je problem res velik in je bil zadnji čas, da se ga je začelo reševati.
Alenka Jeraj
Kolumna je avtorsko delo posameznika in ne odraža vedno stališča uredništva portala).
Kolumna je bila prvotno objavljena na Portalu-os.si.
Preberite tudi:
Kolumna Alenke Jeraj: In tu se začne razprava o vladavini prava
