Slovenija je majhna država, ki lahko ponudi veliko, predvsem pa ima zaradi pestre zgodovine bogato kulturno zgodovino. Vsekakor v ta kontekst spada narodnozabavna glasba, katere osrednji element je harmonika.
Harmonika, sinonim slovenstva!
Ne daleč nazaj so nedeljska kosila potekala ob goveji juhi, restanem krompirju, zrezku in obveznih čestitkah in pozdravih, kjer je bilo moč v večini slišati zvoke slovenske narodnozabavne glasbe. V zadnjih desetletjih pa se zdi, da se je mentaliteta nekaterih Slovencev tako spremenila, da želijo zatreti vse, kar je slovenskega. Pa naj gre za jezik, hrano ali glasbo. Vse, kar so brata Avsenik in Slaki tlakovali, se uničuje, izničuje in daje v nič.
Le malo ljudi ve in se zaveda, da se je narodnozabavna glasba razvila iz SLOVENSKE ljudske glasbe. Njeni začetki segajo že v 19. stoletje, s pojavom diatonične harmonike pa se je tudi ta glasba začela hitro razvijati in je postajala del pomembne slovenske kulture. Po 2. svetovni vojni je število ansamblov, ki so igrali tovrstno glasbo, skokovito naraslo. Velik preboj tovrstne glasbe iz amaterske v profesionalno sta vsekakor naredila velikana narodnozabavne glasbe – brata Avsenik. V svoji 40-letni zgodovini delovanja sta ustvarila ogromno pesmi (več kot 800) in Slovenijo ter narodnozabavno glasbo uvrstila tudi na svetoven zemljevid. Njuna »Na Golico« velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Mnogo njunih skladb je ponarodelih in večina ljudi niti ne ve, da sta ravno ona njihova avtorja.
Zato posnetka, ko je Slovenec (levičarski skrajnež) na tromostovju napadel harmonikarja Marka, ko je igral Avsenikovo Golico ne smemo pozabiti. Slovensko glasbo pa je vsekakor treba zaščititi.
MG
