»Kljub povečanemu številu okužb s koronavirusom v zadnjih dneh, še ne moremo govoriti o drugem valu epidemije, se pa nanj pripravljamo«, je včeraj minister Gantar poudaril zavezo Slovenije, da bo vztrajala na poti obvladovanja epidemije. K hitri zajezitvi epidemije je pripomoglo tudi odločno ukrepanje aktualne vladne ekipe, ki je že prve dni mandata sprejela nekatere odločilne in učinkovite ukrepe: 13. marca 2020, ko je bila potrjena aktualna vlada, smo v Sloveniji zabeležili 48 novih okužb s koronavirusom, sto dni kasneje se – kljub zadnjemu povečanju okužb – razmere v Sloveniji umirjajo, predvsem po zaslugi večmesečnega garanja zdravstvenega osebja, policistov, pripadnikov civilne zaščite in vseh, ki so dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. Nihče si ne želi ponovitve tistih dni, zato tudi nedavni poziv predsednika vlade Janeza Janše k doslednemu upoštevanju veljavnih ukrepov.
Prvi, drugi, tretji sveženj protikoronskih ukrepov
Ob jasnem konsenzu javnosti, da so strogi ukrepi zaustavitve javnega življenja nujni za zajezitev epidemije, se je vse bolj glasno zastavljalo tudi vprašanje, kakšne bodo posledice za državo, njene državljane in gospodarstvo. Temu ustrezno je zato tudi delo vlade potekalo dvotirno: če je bil eden prvih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije začasno prepovedana ponudba ter prodaja blaga in storitev neposredno potrošnikom, je vlada vzporedno pripravila tudi že prve interventne ukrepe za blažitev posledic tega ukrepa. Javnozdravstveni vidik in sprejemanje ukrepov na tem področju je usmerjala strokovna skupina pri Ministrstvu za zdravje pod vodstvom dr. Bojane Beovič, smernice za pomoč gospodarstvu pa so bile oblikovane v okviru skupine ekonomistov, ki jih je vodil ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Svežnji interventnih ukrepov so si sledili z nekaj tedenskimi presledki, skupni cilj vseh pa je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu, da preživi šok ob zaprtju javnega življenja in zaustavitvi dejavnosti. S prvima dvema svežnjema je vlada ohranila 260 tisoč delovnih mest, neposredno finančno pomoč pa je med epidemijo dobilo kar 1,3 milijona prebivalcev. Socialne stiske posameznikov so se blažile z začasno uvedbo temeljnega mesečnega dohodka, enkratnega solidarnostnega dodatka, samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev (npr. vrtca in šolske prehrane), ki se niso izvajale, podjetjem pa je vlada najprej priskočila na pomoč s subvencioniranjem stroškov dela, odlogom posojil, vzpostavitvijo poroštvene sheme, s tretjim paketom pa je pozornost usmerila v turizem in dolgoročno najbolj prizadete panoge ter zagon novega investicijskega cikla.
Ključna naloga vlade: spodbuda investicijam
Na točki, ko je epidemija pod nadzorom, vlada usmerja pogled v prihodnost. Dejanski učinek že sprejetih ukrepov se bo šele pokazal, a trenutne gospodarske napovedi domačih in mednarodnih ustanov so razmeroma pozitivne, saj nakazujejo, da si bo slovensko gospodarstvo po hudem šoku in upadu rasti, že v naslednjem letu opomoglo in doseglo ponovno občutno rast. Potrjuje jih tudi dejstvo, da je pred dnevi bonitetna hiša S&P potrdila oceno Slovenije AA- in stabilne obete.
Verjamemo, da so investicije za zagon gospodarstva po epidemiji ključnega pomena, zato je vlada že potrdila 187 pomembnih projektov, ki bodo usklajevani na ravni vlade ter s pospešeno obravnavo in poenostavitvijo posameznih postopkov, nujnih za njihovo izvedbo. Pri tem bo prišla do izraza tudi vloga nedavno ustanovljenega sveta za debirokratizacijo.
Podobno kot pri uvedbi turističnih bonov je bila vlada tudi ob določitvi seznama investicij pozorna na njihove multiplikativne učinke. Z zagonom investicij želi spodbuditi gospodarsko rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah, kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina.
Uresničevanje zavez in prednostnih ciljev iz koalicijske pogodbe
Vlada ima v tem trenutku pred seboj dva ključna izziva: ohranjanje epidemije pod nadzorom, vključno z nadaljevanjem spodbud raziskavam za razvoj cepiva proti COVID-19, in uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe. Prav tako pa potekajo priprave na predsedovanje Svetu EU, ki ga Slovenija prevzema v drugi polovici leta 2021, že sedaj pa skupaj v triu z Nemčijo in Portugalsko določa prednostne naloge. Trio predsedstev bo z ukrepi spodbujalo trajnostno in vključujočo rast, pri tem pa upoštevalo prehod na zeleno gospodarstvo in digitalno preobrazbo. Ena od nalog bo tudi izboljšanje evropske odpornosti na krize in izoblikovanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, kot so pandemije, globalni kibernetski napadi in migracijski pritisk. Med zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami je ambiciozna politika do vzhodnega in južnega sosedstva, s ponovno potrditvijo evropske perspektive Zahodnega Balkana.
Za vlado izjemno pomembna je priprava rebalansa proračuna, ki ga bo vlada državnemu zboru predložila do 1. septembra. Pri pripravi izhodišč za pripravo rebalansa bodo upoštevani izdatki, vezani na protikoronske ukrepe, nova gospodarska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj in tekoča realizacija državnega proračuna. Na podlagi tega bosta lahko zasnovana izdatkovna politika in prednostne naloge, pripravljen bo tudi razrez sredstev po posameznih resorjih. Z nedavno spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država se je najvišja dovoljena meja izdatkov državnega proračuna za leto 2020 zvišala z 10,450 milijarde evrov na 12,525 milijarde evrov.
Demografski izzivi in ureditev področja dolgotrajne oskrbe bodo v prihodnjih mesecih v ospredju. Prav tako bo treba odpraviti pomanjkljivosti, ki se vlečejo že vrsto let na področju zdravstvene infrastrukture. Posodobitve bodo nujne tudi z vidika priprav na morebitno ponovitev širjenja koronavirusa. Prav tako bo zaradi tveganja novega migrantskega vala potrebno učinkovito in okrepljeno varovanje državne meje, zagnati in dokončati pa je treba tudi mnoge infrastrukturne projekte. Vlada bo okrepila črpanje evropskih sredstev in intenzivno pristopa k pogajanjem za večletni finančni okvir.
V preteklih mesecih, ko so bile meje s sosednjimi državami zaprte, smo spoznali, kako pomembna je samooskrba s hrano, zato bo vlada tudi temu področju namenila posebno pozornost. S 1. julijem, ko bo javni medkrajevni prevoz brezplačen za upokojence in nekatere druge skupine prebivalstva, pa bo storjen pomemben korak k oblikovanju prijaznejšega in cenovno privlačnejšega sistema javnega potniškega prometa. Seznam prednostnih investicij, ki se bo še dopolnjeval, uresničuje našo zavezo k nadaljevanju izvajanja protipoplavnih ukrepov na celotnem območju države, z zdravjem prebivalstva pa je povezano tudi nadaljnje izvajanje sanacije degradiranih območij, s poudarkom na Mežiški dolini in Celjski kotlini. Prizadevanja za vzpostavitev demografskega sklada, vladnega urada za demografijo in ureditev področja pokojnin, so aktivnosti, usmerjene v socialno varno prihodnost sedanjih aktivnih generacij. Tudi ureditev razmer v vojski in policiji bo poleg obvladovanja migracijskih gibanj na evropski ravni pomembno prispevala k večjemu občutku varnosti med prebivalstvom.
T. C.
