Poslanec dr. Anže Logar je, potem ko Cerarjeva vlada ni naredila nič za dokončanje celotnega projekta Šentviški predor, na ministrico Alenko Bratušek naslovil pisno vprašanje, v katerem jo sprašuje po izvedenih aktivnostih, časovnici in sredstvih, ki so potrebni za dokončanje projekta. Pismo objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
januarja 2017 sem na takratnega ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča naslovil vprašanje v zvezi z dokončanjem manjkajočega dela avtocestnega (AC) priključka predora v Šentvidu. Ker se pod vodstvom vlade dr. Mira Cerarja ni naredilo nič, naslavljam vprašanje na aktualno ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek.
Poleti leta 2008 je vlada Janeza Janše odprla avtocestni predor v Šentvidu. Projekt ni bil zaključen, vlada Boruta Pahorja pa ni nadaljevala del, čeprav je imela vse pogoje za dokončanje del polnega priključka predora in širitev Celovške ceste do križišča Metalke (tudi dogovor z lastniki zemljišč z opravljeno cenitvijo zemljišč).
Vlada Janeza Janše je nato v letu 2012 pristopila k reševanju in izvedbi prometa uvoza in izvoza v smeri Šentvid in zavijanja na Kosmačevo cesto. V ta namen so bili odkupljeni trije objekti in vpisani na DARS. Od takrat naprej aktivnosti stojijo.
Ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek zato sprašujem:
1. Katere aktivnosti so ministrstvo oziroma resorni organi in družbe izvedlo do današnjega dne v zvezi z dokončanjem projekta?
2. Kdaj ministrstvo ocenjuje, da bo projekt zaključen skladno s primarnimi načrti?
3. Koliko sredstev je potrebno zagotoviti za izvedbo manjkajočega dela AC priključka predora v Šentvidu?
Vozniki v delu Šentvida se morajo v želji, da pridejo na AC omrežje, še naprej voziti po Celovški cesti čez šest semaforiziranih križišč. S tem po nepotrebnim ustvarjajo zastoje v prometu in dodatno po nepotrebnem onesnažujejo okolje.
4. Kakšna je časovnica ministrstva za infrastrukturo za dokončanje projekta (konkretno po posameznih fazah)?
Drugi del ureditve prihoda vozil v Ljubljano ureja Državni prostorski načrt za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod, (Ur. list RS št. 10/2011) v dolžini 7,90 km. Vsak dan iz smeri Selške, Poljanske doline in Škofje loke v Ljubljano prihaja več kot 20.000 vozil, ki nimajo druge možnosti prihoda v Ljubljano kot po dvopasovni cesti od Jeprce čez naselja Medvode in Stanežiče (zaradi gneče mnogi tudi čez naselje Stanežiče; projekt je pomemben tudi zaradi dejstva, ker ima MO Ljubljana v tem delu izdelan OPPN za izvedbo največjega P&R v Ljubljani, ki bi lahko pomembno vplival na zmanjšanje dnevnega priliva vozil v mesto).
5. Kdaj namerava ministrstvo začeti z aktivnostmi za izvedbo prostorskega načrta?
Prosim, da ministrstvo poda konkreten odgovor z roki začetka in končanja gradnje štiripasovne Celovške ceste do Metalke in štiripasovne ceste do priključka za Stanežiče po DPN Jeprca-Stanežiče-Brod.
P. T.
