“Na mladih svet stoji” je trditev, ki jo slišimo zelo pogosto. Mladi so tisti, ki imajo pred seboj celo življenje, prav tako pa bi morali imeti največ energije in svežih idej. A vendar večkrat slišimo tudi nasprotujočo trditev, in sicer, da so mladi zelo ranljiva skupina. Ranljiva predvsem zato, ker v doglednem času ne dobijo primernega dela. Zaradi tega se zatekajo k prekarnim oblikam zaposlitve ali pa študirajo tako dolgo, kot se le da – preko študentskega servisa je namreč bistveno lažje dobiti delo kot pa poiskati redno službo. Njihovo finančno stanje je nestabilno in posledično se soočajo tudi s stanovanjskim problemom. Neke vrste rešitev poiščejo v tem, da dalj časa živijo pri starših. V Sloveniji je odstotek tistih, ki med 20. in 30. letom živijo doma, med najvišjimi v Evropi. Pa vendar so to leta, ko je za mladega človeka vitalnega pomena, da se osamosvoji, začne graditi svojo kariero, si posledično zagotovi določeno stopnjo finančne varnosti ter si morebiti ustvari družino. Pogoji za omenjeno pa so v Sloveniji izjemno slabi.
18 % prebivalcev MOL spada v kategorijo mladih (po zakonu sem štejejo osebe, ki imajo od 15 pa do vključno 29 let). Občina rada poudari, da ji za mlade ni vseeno in da se močno trudi za njih. Pa je res tako?
V zvezi z aktivnostmi, namenjenimi mladim, se ljubljanska občina lahko „pohvali“ s Strategijo za mlade, ki jo je ljubljanski mestni svet sprejel jeseni leta 2015. V njej je, poleg veliko lepih besed, zapisanih tudi 10 prioritetnih ciljev. Med delno uresničenimi projekti lahko najdemo razpis „Kul služba“, ki pa žal ni prinesel željenega uspeha. Po tromesečnem usposabljanju na delovnem mestu (ki je, mimogrede, mehanizem Zavoda za zaposlovanje, ki ga v celoti tud financira) je redno službo dobila le peščica prijavljenih, prav tako pa ta razpis ni izkazoval specifične usmerjenosti k mladim. Drug ukrep, ki si ga je zamislila Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s Stanovanjskim skladom, je poseben razpis za pridobitev neprofitnih stanovanj, namenjen mladim do 30. leta. Gre za ukrep, ki gre zagotovo v pravo smer, a je žal zgolj kaplja v morje. V okviru razpisa je namreč predvidenih zgolj trideset stanovanj na vsaki dve leti, kar pomeni 15 letno. Bolje nekaj kot nič, bi lahko rekli – vsekakor pa premalo, da bi dosegli neko kritično maso mladih, saj jih v Ljubljani ne živi 15 ali 30 ampak kar 53 000.
Bo občina v prihodnosti bolj prisluhnila mladim in jih s tem obdržala v Ljubljani ter s tem preprečila izseljevanje v obrobne občine oziroma v tujino?
M. U.
