
Če bi svet zajela nova svetovna vojna, kam bi se lahko zatekli, da bi bili čim dlje od bomb, raket in vojaških spopadov? Britanski Daily Mail je izpostavil 12 krajev, ki bi zaradi svoje oddaljenosti, naravnih danosti in majhnega strateškega pomena lahko ponujali večjo varnost. Na vrhu seznama so rajski pacifiški otoki, med izbranimi državami pa je tudi ena evropska.
View this post on Instagram
Ob vse večjih geopolitičnih napetostih se mnogi sprašujejo, kje na svetu bi bilo najvarneje živeti, če bi izbruhnil obsežen svetovni konflikt. Odgovor je morda presenetljiv. Med potencialnimi zatočišči niso največje in najbogatejše države, temveč predvsem odmaknjeni otoki, gorate pokrajine in države, ki niso v središču svetovnih vojaških interesov.
Fidži: Tropski raj na vrhu seznama
Na prvem mestu se je znašel Fidži, otoška država sredi Tihega oceana, daleč od največjih svetovnih vojaških sil.
Njegova največja prednost je geografska izoliranost. Fidži nima velikega strateškega pomena, zato bi bil v primeru svetovnega konflikta manj verjetna neposredna tarča. Obenem ponuja bogate ribolovne vire in naravne možnosti za pridelavo hrane. Predstavljajte si življenje na tropskem otoku, obdanem s turkiznim morjem, daleč od največjih svetovnih kriznih žarišč. Če denar ne bi bil ovira, bi bil Fidži za marsikoga privlačna izbira.
Nova Zelandija: Mir, gore in samozadostnost
Med najbolj obetavnimi zatočišči je tudi Nova Zelandija, ki se na svetovnem indeksu miru Global Peace Index za leto 2026 uvršča na drugo mesto. Država ima močno kmetijstvo, obsežne naravne vire, relativno majhno gostoto prebivalstva in gorato pokrajino, ki bi lahko predstavljala dodatno naravno zaščito.
Njena oddaljenost od večine potencialnih vojnih žarišč je še ena pomembna prednost. Prav kombinacija prehranskih virov, infrastrukture in geografske lege jo postavlja med zanimivejše možnosti za življenje v času svetovne krize.
Tuvalu in drugi pacifiški otoki: Premajhni, da bi bili zanimivi za napad?
Med izpostavljenimi kraji je tudi Tuvalu, ena najmanjših držav na svetu. Njegova ključna prednost je tako imenovana strateška nepomembnost. Država nima velikih vojaških oporišč, pomembne industrije ali drugih objektov, zaradi katerih bi predstavljala prednostno tarčo.
Podobne geografske značilnosti imajo tudi nekateri drugi pacifiški otoki, denimo Samoa in Kiribati. Vendar imajo takšne države pomembno slabost: omejene zaloge, odvisnost od uvoza in veliko ranljivost ob prekinitvi svetovne trgovine.
Švica: Evropska trdnjava s tisoči zaklonišč
Če bi se želeli izogniti selitvi na drugi konec sveta, je med najbolj zanimivimi možnostmi Švica. Država že stoletja gradi svojo politiko nevtralnosti, dodatno zaščito pa ji zagotavlja zahtevna alpska pokrajina. Posebna prednost Švice je njena izjemno razvita mreža zaklonišč, namenjenih zaščiti prebivalstva tudi ob jedrskih in drugih izrednih nevarnostih.
Čeprav leži sredi Evrope, bi lahko bila zaradi pripravljenosti civilne zaščite in infrastrukture bistveno bolje pripravljena na določene posledice velikega konflikta kot številne druge države.
Čile in Argentina: Južna Amerika kot zatočišče
Na seznamu sta tudi Čile in Argentina, ki ju od največjih potencialnih vojnih žarišč ločuje velika geografska razdalja. Čile ima na vzhodu mogočno gorovje Ande, na zahodu pa Tihi ocean. Takšna lega predstavlja naravno geografsko oviro.
Argentina izstopa predvsem zaradi velikih površin rodovitne zemlje, razvitega kmetijstva in možnosti pridelave hrane. Prav prehranska samozadostnost bi bila lahko ena najpomembnejših prednosti v primeru dolgotrajne svetovne krize.
Islandija, Grenlandija, Butan in celo Antarktika
Med potencialnimi zatočišči se omenjajo še Islandija, Grenlandija, Butan, Indonezija in Antarktika. Vsaka od teh lokacij ima svoje prednosti. Butan je zaščiten s Himalajo, Grenlandija je izjemno redko poseljena, Antarktika pa je eno najbolj odmaknjenih območij na planetu.
Toda oddaljenost sama po sebi še ne zagotavlja varnosti. Antarktika je zaradi ekstremnih vremenskih razmer skoraj neprimerna za samostojno življenje, Grenlandija in Islandija pa imata tudi strateški pomen za severnoatlantsko varnost.
Južna Afrika: Preživetje zaradi hrane in naravnih virov
Na seznam se je uvrstila tudi Južna Afrika, predvsem zaradi razpoložljivih kmetijskih površin, sladkovodnih virov, raznolike pridelave hrane in razvite infrastrukture. V primeru dolgotrajne krize bi lahko bile te prednosti pomembnejše od same oddaljenosti od vojaških spopadov.
Ali je sploh mogoče pobegniti pred svetovno vojno?
Čeprav omenjene države ponujajo določene geografske in gospodarske prednosti, strokovnjaki opozarjajo, da v primeru obsežne, zlasti jedrske vojne noben kraj na svetu ne bi bil popolnoma varen.
Posledice bi lahko občutili tudi prebivalci najbolj oddaljenih otokov. Motnje v svetovni trgovini, pomanjkanje zdravil in goriva, prehranska kriza ter morebitne podnebne posledice jedrskega spopada ne bi poznale državnih meja. Zanimivo je, da se Slovenija na lestvici Global Peace Index 2026 uvršča na visoko četrto mesto, vendar to samo po sebi še ne pomeni enake stopnje varnosti ob svetovni vojni.
Če bi denar ne bil ovira, bi se kot privlačna izbira ponujali oddaljeni otoki Fidžija, prostranstva Nove Zelandije ali švicarske Alpe. Toda največja prednost v svetovni krizi morda ne bi bila luksuzna vila na samotnem otoku, temveč dostop do hrane, pitne vode, zdravstvene oskrbe in stabilne skupnosti.
In prav zato ostaja največji privilegij živeti v svetu, v katerem takšnih zatočišč sploh ne potrebujemo.
U.L.















