Ali mora biti za vsako pomembnejšo odločitev pristojna Ljubljana? Zakaj bi se morali prebivalci oddaljenih krajev voziti v prestolnico, zakaj so številna državna delovna mesta skoncentrirana v osrednji Sloveniji in zakaj občine še vedno nimajo pokrajinske ravni, ki bi povezovala njihov razvoj? Nova vlada želi takšno ureditev spremeniti. Decentralizacija države in ustanovitev pokrajin sta med njenimi prednostnimi nalogami, prve korake pa je že naredila s selitvijo dela državne uprave v Maribor.
Slovenija ni samo Ljubljana: razvojne priložnosti morajo biti po vsej državi
Slovenija ima 212 občin, ki se med seboj močno razlikujejo po velikosti, gospodarski razvitosti, prometni povezanosti in dostopnosti javnih storitev.
Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je oktobra v Strasbourgu poudarila:
»Naš cilj mora biti jasen: odhod iz domačega kraja mora biti izbira, ne nuja.«
To je tudi eno osrednjih sporočil nove razvojne politike: ljudem naj se omogoči, da svojo prihodnost gradijo v domačem okolju, ne da bi bili zaradi zaposlitve ali dostopa do storitev prisiljeni v selitev.
Prvi konkretni korak: del ministrstva se je preselil v Maribor
Da decentralizacija ne bi ostala zgolj politična obljuba, se je Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj odločilo del svojega delovanja preseliti v Maribor.
Takšne selitve lahko prispevajo k razpršitvi državnih delovnih mest, večji prisotnosti javnih institucij v regijah in boljšemu poznavanju lokalnih razvojnih potreb. Vprašanje pa je, ali bodo temu zgledu sledile tudi druge državne ustanove.
Pokrajine: ustavna obveznost, ki je Slovenija še vedno ni uresničila
Čeprav Slovenija o ustanovitvi pokrajin razpravlja že desetletja, jih še vedno nima. Pokrajine predvideva 143. člen slovenske ustave, ki določa, da gre za samoupravne lokalne skupnosti, pristojne za zadeve širšega lokalnega in regionalnega pomena.
Danes imamo državo in občine, med njima pa ni izvoljene pokrajinske ravni oblasti. To pomeni, da se o številnih vprašanjih, ki presegajo meje ene občine, odloča na državni ravni ali pa jih občine urejajo z medsebojnim sodelovanjem. Pokrajine bi lahko prevzele del nalog, ki jih danes opravlja država, ter omogočile bolj usklajeno načrtovanje regionalne infrastrukture, prostorskega razvoja in skupnih projektov.
Ključna ideja je preprosta: o regionalnih vprašanjih bi lahko več odločali tisti, ki razmere in potrebe posameznih območij najbolje poznajo.
Zakaj vlada verjame, da bi pokrajine pospešile razvoj Slovenije?
Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je v GOVSI podkastu pojasnila, da bi pokrajine lahko omogočile učinkovitejše odločanje na regionalni ravni, boljše povezovanje občin ter uspešnejše načrtovanje in izvajanje evropskih projektov. Posebej pomembno je prostorsko načrtovanje.
Danes se občine pogosto srečujejo z dolgotrajnimi postopki pri pripravi in spreminjanju prostorskih aktov, kar lahko zavira gradnjo infrastrukture, gospodarske investicije in urejanje prostora.
Bodo pokrajine pomenile več birokracije ali učinkovitejšo državo?
Prav to je eno ključnih vprašanj, na katero bo morala odgovoriti prihodnja zakonodaja. Kritiki opozarjajo, da bi ustanovitev pokrajin lahko prinesla dodatne politične funkcije, novo administracijo in višje stroške javne uprave.
Uspeh reforme bo zato odvisen od jasne razdelitve pristojnosti, ustreznega financiranja in preprečevanja podvajanja nalog.
Zakaj pokrajin še nimamo in kaj se mora zgoditi?
Ob tem je poudarila, da bi se morali politični akterji najprej dogovoriti o pristojnostih in financiranju pokrajin, šele nato pa o njihovem številu, imenih in sedežih. Prav razprave o številu in mejah pokrajin so v preteklosti pogosto ustavile nadaljnje dogovarjanje. Po njenih navedbah so strokovne podlage že pripravljene, ministrstvo pa bi lahko zakonodajo v parlamentarno proceduro poslalo v šestih mesecih po doseženem političnem soglasju.
Bo Slovenija po desetletjih razprav vendarle dobila pokrajine?
Decentralizacija in ustanovitev pokrajin sta lahko povezani, vendar ne gre za isti proces. Selitev državnih institucij lahko vlada izvaja tudi brez ustanovitve pokrajin, medtem ko pokrajine zahtevajo poseben zakon, prenos pristojnosti in zagotovljeno financiranje. Vladna vizija temelji na prepričanju, da dolgoročni razvoj Slovenije ne more biti odvisen predvsem od enega središča.
Močne občine, učinkovito povezane regije in dostopnejše javne storitve so cilji, ki jih želi vlada doseči z decentralizacijo države. Če bo reforma uspešna, se njeni učinki ne bodo merili po številu novih pokrajinskih uradov, temveč po tem, ali bodo ljudje zaradi nje dejansko lažje živeli, delali in ustvarjali v svojem domačem okolju.
Odgovor bo odvisen od konkretnih ukrepov, političnega soglasja in sposobnosti, da se dolgoletne zamisli končno prenesejo v prakso.
U.L.
