Medtem ko imajo Hrvaška, Italija in Avstrija za številna osnovna živila že uveljavljene občutno nižje stopnje davka na dodano vrednost, Slovenija zanje še vedno uporablja 9,5-odstotno stopnjo. To bi se lahko kmalu spremenilo. Razvojni zakon, o katerem bodo državljani odločali na referendumu 6. decembra, predvideva znižanje DDV na izbrana osnovna živila na pet odstotkov. Koliko davka na hrano plačujejo naši sosedje in kaj bi sprememba dejansko pomenila za slovenske denarnice?
Pri sosedih že plačujejo manj DDV na številna osnovna živila
Primerjava davčnih stopenj v sosednjih državah razkriva precejšnje razlike. V Italiji je za številna osnovna živila uveljavljena štiriodstotna stopnja, Hrvaška uporablja petodstotno, Avstrija pa je s 1. julijem 2026 DDV na izbrana živila znižala na 4,9 odstotka. Na Madžarskem je sistem nekoliko bolj zapleten, saj za posamezne skupine hrane veljajo različne davčne stopnje.
Koliko DDV na osnovna živila plačujejo v Sloveniji in sosednjih državah?
| Država | DDV na izbrana osnovna živila |
|---|---|
| 🇮🇹 Italija | 4 % za kruh, sveže mleko, številne vrste sadja in zelenjave; 10 % za meso in jajca |
| 🇦🇹 Avstrija | 4,9 % za kruh, mleko, jajca, sadje in zelenjavo; za meso praviloma 10 % |
| 🇭🇷 Hrvaška | 5 % za kruh, mleko, sveže meso, jajca, sadje in zelenjavo |
| 🇭🇺 Madžarska | 5 % za izbrane vrste mesa, mleko in jajca; 18 % za nekatere pekovske izdelke, 27 % za sadje in zelenjavo |
| 🇸🇮 Slovenija | 9,5 % za osnovna živila, ki jih zajema predlagano znižanje |
Stopnje veljajo za določene skupine in vrste izdelkov. V posamezni državi ni nujno, da za vsa živila velja enaka stopnja.
Avstrija je DDV na osnovna živila letos že več kot prepolovila
Avstrijska vlada je kot razlog za ukrep navedla naraščajoče življenjske stroške in potrebo po razbremenitvi gospodinjstev. Podobno ureditev za številna osnovna živila že uporablja Hrvaška, kjer petodstotna stopnja velja tudi za sveže meso, sadje in zelenjavo.
Kaj bi razvojni zakon prinesel slovenskim družinam?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel maja letos, predvideva znižanje DDV z 9,5 na pet odstotkov za izbrane skupine osnovnih živil.
Med njimi so:
- Kruh, pšenična moka in testenine.
- Mleko, jogurt, maslo in določeni siri.
- Jajca ter goveje, svinjsko in piščančje meso.
- Sveže sadje in zelenjava.
- Sončnično olje, beli sladkor in nekatera posebna prehranska živila.
Ukrep ne bi veljal za vsa živila. Med izdelki, ki jih predvideno znižanje ne zajema, so denimo riž, ribe in oljčno olje.
Koliko bi dejansko prihranili pri nakupih?
Če bi se znižanje DDV v celoti preneslo v maloprodajne cene, bi se izdelki, ki jih zajema ukrep, pocenili za približno 4,1 odstotka. Poglejmo konkreten primer.
Zakaj je zakon sprožil politično razpravo?
Na drugi strani sindikati in nasprotniki zakona opozarjajo, da ni zagotovila za dejansko pocenitev hrane. Izpostavljajo tudi izpad javnofinančnih prihodkov in posledice drugih zakonskih sprememb za financiranje socialnih sistemov.
O razvojnem zakonu bomo odločali 6. decembra
Primerjava s sosednjimi državami kaže, da ima Slovenija pri številnih vsakodnevnih prehranskih izdelkih višjo stopnjo DDV kot Italija, Avstrija in Hrvaška. Predlagana petodstotna stopnja bi davčno obremenitev teh živil približala ureditvam pri naših sosedih.
Ali bi se sprememba v celoti poznala tudi na računih slovenskih gospodinjstev, pa bi bilo odvisno predvsem od odziva trgovcev in gibanja cen na trgu.
Eno je gotovo: višina DDV na hrano neposredno vpliva na davčni del vsakega nakupa. Koliko od morebitne razbremenitve bo ostalo v denarnicah potrošnikov, je zato eno ključnih vprašanj pred decembrskim referendumom.
U.L.
