V središču Ljubljane, pred Azilnim domom Vič, se je zbralo več kot sto protestnikov, ki opozarjajo na “zgrešeno in nehumano” migracijsko politiko. Protest, organiziran pod geslom “Ustavimo deportacije”, je sprožila načrtovana deportacija treh prosilcev za azil iz Burundija, Senegala in Maroka. Evropska unija pa medtem uvaja ukrepe za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati na njenem ozemlju.
Protestniki, ki želijo s svojo akcijo blokirati deportacije ali vsaj opozoriti na njihove posledice, trdijo, da postopki ne upoštevajo življenjskih okoliščin oseb, ki jim grozi izgon.
Po navedbah Dnevnika so zasedli vhod in cesto pred azilnim domom, kar je pritegnilo več kot 20 policistov na mesto protesta.
Transparenti in sporočila
Napisane parole, kot so “Sovraštvo ven, ljudje noter”, “Smo delavci, ne kriminalci” in “Deportacije so nasilje države nad delavci”, so jasno izražale sporočilo protestnikov.
V vabilu na shod so poudarili, da se bodo “proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja”.
“Ko se nam je zdelo, da stvari v državi ne morejo biti bolj absurdne, naši uradniki vedno uspejo prekositi sami sebe. Tokrat so za praznik dela spet novi skupini delavcev napovedali deportacijo.,” so zapisali na vabilu na shod.
Miha Blažič in Ambasada Rog
Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog, ki je spremljal tri prosilce za azil, je v izjavi za medije povedal, da so se odločili za protest zaradi deportacije “treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo in so si tukaj ustvarili življenje”. Trdi, da notranje ministrstvo izganja ljudi, ki “so vzorni del družbe”.
“Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce,” je bil kritičen Blažič, glede na navedbe STA.
Naraščajoče deportacije
Po mnenju protestnikov se število deportacij prosilcev za azil povečuje. Opozarjajo, da gre za osebe, ki so v Sloveniji zaposlene, imajo podporno okolje in si poskušajo urediti status, vendar jim kljub temu grozi izgon v druge države članice EU. Po njihovih besedah niso samo samski moški tisti, ki so vključeni v postopke, temveč tudi družine in druge ranljive skupine.
Sprašujejo se, zakaj država sredstva usmerja v odstranjevanje ljudi, ki so že zaposleni, namesto da bi jim omogočila ureditev statusa in vključevanje v družbo.
Po večurni blokadi so dosegli, da se za danes napovedane deportacije treh oseb ne izvedejo oziroma se prestavijo.
Razlaga notranjega ministrstva
Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da gre v teh primerih za predaje, ne pa deportacije, v skladu z Dublinsko uredbo, ki določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati država članica EU, ki je prva zabeležila vstop osebe v EU.
Podatki ministrstva kažejo, da je Slovenija med januarjem in aprilom 2025 predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, 68 v letu 2024 in 13 v letu 2023 drugim državam članicam EU.
Evropska migracijska politika
Evropska unija pripravlja uvedbo novega migracijskega in azilnega pakta, ki prinaša hitrejše postopke in enotnejša pravila. Letos so v Evropskem parlamentu začeli sprejemati ukrepe za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v EU.
Nova uredba vključuje strožje ukrepe za nesodelovanje v postopkih vračanja, preprečevanje izginjanja migrantov, večjo uporabo pridržanja in prepovedi vstopa ter vzpostavitev t. i. “return hubov” v tretjih državah za učinkovitejše vračanje.
Organizatorji današnjega shoda opozarjajo, da deportacije prekinjajo procese vključevanja, ki jih Slovenija načeloma spodbuja. Sprašujejo se, kaj se zgodi z osebami, njihovimi življenjskimi okoliščinami in že vzpostavljenimi življenji v Sloveniji, ko se enkrat znajdejo v upravnih postopkih.
Spletno uredništvo
